APM

Sprememba potovalnih navad je nujna

Kar zadeva promet, naše navade in sploh vse, kar se na tem področju dogaja, je tu veliko več vprašanj kot odgovorov

a1aseat 099
VW Polo
foto: Val 202

Ob Evropskem tednu mobilnosti je ponovno slišati poziv, da združimo moči in na glas pozovemo k spremembi naših potovalnih navad. Tako je zapisano na spletni strani Slovenske platforme za trajnostno mobilnost. Živi zdravo, potuj trajnostno je letošnji slogan. Andrej Brglez pravi, da je, kar zadeva promet, naše navade in morebitne spremembe, do katerih mora priti, na tem področju veliko več vprašanj kot odgovorov. Tudi na avtomobilskem salonu v Munchnu je bilo čutiti, da si avtomobilski proizvajalci niso edini, kako naprej in v kakšno mobilnost nas bodo zapeljali v prihodnosti. Dejstvo pa je, da mora priti do korenitih sprememb potovalnih navad.

Lahko bi rekli, da nas zadnje čase zelo pogosto obiskujejo avtomobili s hibridnim pogonom – takim ali drugačnim, vedno več pa je tudi takih, ki jih poganja izključno samo elektrika. Da je Fiat 500 nekaj posebnega – mislimo na tistega novodobnega, ki se je pojavil pred skoraj 15 leti, vemo. V teh letih se je seveda tudi nekoliko spreminjal, moderniziral, pojavljal v številnih izvedbah. Pred časom se je pojavil v obliki blagega hibrida – tako je tudi pri italjijanski legendi že malo zadišalo po elektriki. No, zdaj v zadnji generaciji pa smo ga spoznali tudi kot popolnoma električnega.

Malček je v notranjosti pač prostoren toliko kot je lahko prostoren 363 cm dolg avtomobil, sicer pa simpatičen in opremljen s kopico elektronskih pomočnikov, tudi recimo s prilagodljivim tempomatom. Priznati moramo, da se avtomobil lahko pohvali z zelo dobro lego na cesti in da lahko tudi zelo odločno pospeši, če želimo. Kljub digitalizaciji, ki sili v vse pore avtomobilske vsakdanjosti, so pri Fiatu prisluhnili našim pripombam, ki jih pogosto trosimo v eter – da je namreč dobro imeti nekaj mehanskih stikal za nekatere funkcije. Pohvalno. Ena od posebnosti novega električnega 500 je notranja kljuka za odpiranje vrat, ki je ni. Vrata odpremo s pritiskom na stikalo, za rezervo pa je malo nižje še poseben vzvod, če bi stikalo slučajno zatajilo.

Zdaj pa o pogonu, ki gre v smer, kamor naj bi šli vsi. Fiat 500 z 42 kilovatno baterijo – polno seveda, prevozi tam nekje blizu 200 kilometrov – odvisno malo tudi od tega, v katerem od treh režimov vožnje vozimo. Na domači vtičnici baterijo napolnimo v približno 15 urah, na hitri polnilnici pa v dobre pol ure do 80-odstotne zmogljivosti. Ker je avtomobil namenjen predvsem vožnji v urbanem okolju, bi doseg lahko marsikomu zadoščal.

Čeprav je (pod črto) avtomobil simpatičen in moderen, pa jih ne bodo prodajali kot sveže žemljice, si upamo trditi – zaradi cene, seveda. Ta, četudi upoštevamo subvencijo, še vedno znaša kar krepko čez 30 tisočakov, kar pomeni, da bo Fiatov električni malček na naših cestah zagotovo zelo redek (jekleni) ptič…

Zdaj pa k novostim preteklih dni. Mercedes Benz se je pri nas predstavil – recimo kar z malim razredom S, kot bi lahko poimenovali novi razred C, ker se ta v marsičem zares zgleduje po njihovi največji limuzini. Od nje je med drugim prevzel t.i. Digital Light LED sprednje žaromete, ki ponujajo več kot milijon svetlobnih točk in seveda posredno izjemno natančno svetijo. Sicer C, ki v oblikovnem smislu ne ponuja revolucije, ponuja praktično celotno ponudbo asistenčnih sistemov, ki jih sicer najdemo v dražjih modelih.

Na voljo so trije dizelski in trije bencinski motorji, vsi so opremljeni z blagohibridno tehnologijo, priključni hibrid pa naj bi omogočal doseg na elektriko do 100 kilometrov. V začetku prodaje so pripravili posebno akcijo tako da se da dobiti bencinski model z oznako C200 za 39 tisočakov. Sicer kar konkreten dvig cene v primerjavi s predhodnikom opravičujejo s precej večjo količino opreme.

Nov je tudi Oplov največji križanec Grandland. Morda ga bomo najhitreje prepoznali po značilnem Oplovem obrazu, imenovanem vizir, ki prinaša nove žaromete, ki so tako kot zadnje luči zdaj v LED tehniki, za doplačilo pa so na voljo tudi Intellilux pametni matrični žarometi. Prenovljenega grandlanda poganjata ali 1.2 litrski bencinski ali 1.5 litrski dizelski motor, oba s po 96 kilovati moči, bencinski bo ob ročnem menjalniku na voljo tudi z osemstopenjskim samodejnim. Na ceniku je tudi priključni hibrid – kombinacija 1.6 litrskega bencinskega motorja in elektromotorja s prenosom moči samo na dve ali na vsa štiri kolesa s sistemsko močjo 165 oziroma 221 kilovatov. Cene prenovljenega grandlanda se prično pri malo manj kot 28 tisočakih, prvim kupcem pa Opel ponuja popust v višini 2000 evrov.

Prva generacija Volkswagnovega modela polo je zapeljala na ceste 1975. leta, do sedaj so jih prodali 18 milijonov, ob golfu in passatu je do nedavnega veljal za prodajni steber znamke. Zdaj so se časi spremenili, prehitela sta ga t-cross in t-rock, kmalu pride še en športni terenec taigo, ki bo nedvomno polu odnesel še kakšnega kupca.

Kljub vsemu polo tudi danes ostaja pri nas ena od priljubljenih izbir. V oblikovnem smislu, pa tudi sicer se zgleduje po večjem golfu. Novosti je kar precej, tudi v pola je zdaj vdrla digitalizacija, sicer pa je polo dobil sistem za – recimo polsamodejno vožnjo, ki jo omogočata sistem za nenamerno menjavo voznega pasu in aktivni tempomat. Od drugega nivoja opreme style naprej so del serijske opreme tudi matrični žarometi LED.

Litrski turbobencinski motor je v ponudbi s 70 kilovati moči in 5-stopenjskim ročnim ali 7-stopenjskim samodejnim menjalnikom, 90 kilovatni le s samodejnim. Spomnim se leta 2018, ko je bil polo Slovenski avto leta. Takrat je bi v ponudbi za 10.990 evrov. Cene prenovljenega pola se zdaj začno pri 15.763 evrih. Cene avtomobilov se v zadnjem času občutno dvigujejo.

Zaključimo tokrat na kolesu. AMZS je opravila test kolesarskih čelad za odrasle. Poleg zaščite ob padcu so bili ključni kriteriji ocenjevanja še cena, udobje in rokovanje, odpornost na visoke temperature in vsebnost škodljivih snovi. Nobena od preizkušenih čelad pri zaščiti glave ni dobila slabše ocene od ocene zadovoljivo, kar je dobro. Veseli pa tudi, da se da dobiti čelado, ki zaščiti glavo pred morebitnimi udarci, za 60 evrov. Mislim, da je toliko vredna vaša glava, kaj mislite, kolesarji …