APM

Vedno bolj priljubljene so kraje katalizatorjev

V katalizatorjih je nekaj redkih in zelo dragocenih kovin, to vedo tudi tatovi, zato je porast kraje katalizatorjev v ZDA v zadnjem času izjemno narasla.

profilnajm
foto: Stane Jeršič

V ZDA se je pojavila nova lopovska moda. Tatovi se kot vemo, sproti prilagajajo razmeram oziroma tržišču, tako so zdaj našli naslednji avtomobilski del, ki na črnem trgu dosega visoko ceno. To je katalizator, najbolj na udaru pa so veliki terenci, ki so bolj oddaljeni od tal, torej je kraja olajšana, in pa hibridna vozila, katerih katalizatorji so manj rabljeni. V katalizatorjih je kar nekaj redkih in zato zelo dragocenih kovin.

Z vseh strani se širijo najprej opozorila pred podnebnimi spremembami, takoj za njimi pa zaveze, kako jih bomo preprečili. Promet, s katerim se ukvarjamo v naši oddaji, je eden vodilnih krivcev za podnebne spremembe … Po podatkih promet krivijo za četrtino toplogrednih izpustov v Evropi, od tega avtomobili, kombinirana vozila in tovornjaki 70 odstotkov. Na srečo so nam vrhovni magi ponudili čarobno paličico, ki se ji reče "električna mobilnost!" V naši oddaji jo bolj ali manj poglobljeno spremljamo zdaj že vsaj dve desetletji in ob koncu poletja preglejmo nekaj letošnjih novosti.

Najprej in na začetku; ne glede na to kako vas prepričujejo, da so električna vozila ne le okoljski, temveč tudi tehnološki skok naprej, resnica ni povsem takšna. V obeh primerih. Tako okoljskem, kot tehnološkem. Da ne zaidemo v podrobnosti le misel, kako se s prehodom na električno mobilnost dosedanji uporabniki odrečemo delu udobja in uporabniške, morebiti pa celo potrošniške izkušnje. Le ta bo poslej na nižji ravni, a na srečo, nas bo vodila po cestah naprej zavest, da pomagamo planetu.

Poglejmo si poglavitne poudarke dosedanjega razvoja, na primeru treh električnih vozil, ki so se med poletjem na kratko ustavila v naši redakciji.

Mazda je z elektriko dolgo odlašala. Ne sklada se z njenim pogledom na mobilnost in ko so se priklopili, so to storili z značilno zadržanostjo - vozilo se imenuje MX-30 in je prvi Mazdin resnejši poskus v električni mobilnosti. Zasnovano na klasični platformi, kljub vsemu kaže, da gre za posebneža, sploh ker se zadnji par vrat, ali vratic, odpira nazaj. Brez »B« stebrička je vstopanje v avtomobil olajšano, a na ozkih parkiriščih, znate naleteti na težavo. Preseneča notranjščina, ki z izborom materialov poudarja ekološko naravnanost vozila; usnje je umetno, na armaturni plošči se najde tudi pluta. A vse to nekoliko onemi ob poglavitni značilnosti tega avtomobila; to je kapaciteta baterije. S 35 kilovati sega v proto fazo elektrifikacije in čeprav pri Mazdi poudarjajo, da doseg ni bilo edino njihovo vodilo pri snovanju, uporabnika najprej in predvsem zanima doseg. Le ta se v električni ponudbi še naprej razpenja od Mazdinih 200 kilometrov, pa že tja proti 500 kolikor obljubljajo nekateri najnovejši izdelki. Se pravi »doseg,« in elektrika pade prvič pod križ.

Škodin Enyaq z dosegom nima težav. Okoli 400 kilometrov, glede na zdaj že znane pogoje in omejitve električne vožnje se sliši na moč obetavno. Avtomobil je prestižen v oblikovanju in tehnologijah, snovalci in načrtovalci pa trdijo, da gre za vozilo, ki mu težko najdeš podobnega v kategoriji smrtnikom še dosegljivih električnih vozil. In res Enyaq, kot nenazadnje tudi prej opisana Mazda, na veliko promovirata prednosti električne vožnje. To je udobje, skoraj neslišnost in ne stresnost potovanja, ob tem, da so vsa sodobna elektronska pomagala v vožnjo vkomponirana logično in smiselno. Okolje je povsem digitalizirano, tudi kapaciteta baterije, ki uspe skladiščiti 77 kilovatov je blizu trenutnega vrha zmogljivosti za tovrstne baterije. Zanimivo pa, da Škoda sodeluje s ponudnikom električnih polnilnic Moon. Gre za še enega ponudnika polnilnic ob slovenskih cestah, ki seveda za polnjenje zahteva specifično identifikacijsko kartico. Tako pridemo do hecne situacije, po kateri je v sorazmerno električno mobilno nerazviti Sloveniji na voljo, takole preko prsta, pet večjih ponudnikov ter brez števila manjših, občinskih, mestnih, trgovskih in krajevnih polnilnih postaj. Se pravi, da če voznik hoče v vsakem trenutku priključiti svoje vozilo ne glede na ponudnika, mora s seboj prevažati pol ducata identifikacijskih kartic, biti prijavljen s pol ducata aplikacij in biti seznanjam s čudaškostjo vsake polnilne postaje posebej. Enostavno povedano; z razdrobljeno in nepregledno polnilno infrastrukturo elektrika drugič pade pod križ.

Tretje električno vozilo tega poletja je spadalo v kategorijo gospodarskih vozil. Edino pravilno, da se je elektrifikacija začela tudi na tem področju, ker razni Romunski in Bolgarski avanturistični tovornjaki z binarno vrednostjo Evro okoljskega standarda pridelajo na naših cestah vsaj toliko izpustov, kot flotilja bogaboječih slovenskih voznikov. A naše gospodarsko vozilo ni bilo kar neko, temveč sam »Van of the year,« se pravi najboljši dostavnih lanskega leta. Imenuje se: »Opel vivaro-E«.

Gre za imenitno idejo in zelo dobro izpeljavo. Dostavnik, s katerimi tako ali tako ne opravljate nekih daljših potovanj z brez emisijsko vožnjo mestna središča in primestne pušča neomadeževane. Kot je pri takšnih vozilih v navadi, so mogoče najrazličnejše karoserijske izpeljanke; nosilnost, kar je v tem razredu pomemben podatek, se je na račun baterije zmanjšala le za dobrih dve sto kilogramov. Še vedno lahko prepelje 1,2 tone tovora, kar je odlično. Vožnja je posebna, saj izostanejo spretnosti pri speljevanju s polno natovorjenim vozilom v hrib in kar je podobnih skrivnosti kategorij od »B,« navzdol. Baterijski sklop zagotavlja in na našem testu tudi potrjuje okoli 300 km dosega, je pa res, da v našem primeru vozilo ni bilo polno obremenjeno.

In sedaj k zanimivi podrobnosti. Vozilo ni poceni, da ne zapišemo, kako je peklensko drago. Osnovna verzija, na katero je bilo nacepljenih kar nekaj sladkorčkov gre proti 50 tisočakom, kar je v svetu gospodarskih vozil, kjer šteje vsak cent, zasoljena cena. Tudi če upoštevamo nizke stroške uporabe, se mora lastnik za amortizacijo takšnega vozila pošteno potruditi. Cena električnih vozil, v primerjavi z enako opremljenimi klasičnimi vozili, je še vedno višja, kar težko najde opravičilo v ceni baterij, ki na svetovnem trgu niso več tako peklensko drage, kot še pred nekaj leti. Torej; Pri končni ceni električna vozila še tretjič padejo pod križ.