APM

Pod pločevino so si vsi podobni

Določene komponente za vse znamke avtomobilov (ali pa vsaj za večino) izdelujejo ene in iste tovarne, a kupci o tem v bistvu ne razmišljajo

20210726_102807
foto: Janez Martinčič

Spomnimo se, v nekdanji "Jugi" je pred 40, 50 leti veliko pomenilo, če je nekdo imel recimo golfa, ki je bil nemški.  Koliko je dandanes še pomembno, da je recimo golf izdelan v Nemčiji, Fiat v Italiji, pa Renault v Franciji. Je kaj drugače, če so avtomobili izdelani recimo v Španiji, Turčiji, na Poljskem, ali recimo v Južni Ameriki? V bistvu pa gre za to, da določene komponente za vse znamke avtomobilov (ali pa vsaj za večino) izdelujejo ene in iste tovarne, ki so na Tajskem, v Koreji, na Kitajskem. Ali je potem za kupca sploh še pomembna informacija, kje je avtomobil izdelan? Andrej Brglez pravi, da kupce seveda to še vedno zanima, čeprav v resnici vedo, da posamezne komponente avtomobilov prihajajo iz vseh koncev sveta.

Istega dne, ko nam je Ursula Bruseljska sporočila, kako se bomo vozili od leta 2035 naprej, se je pred našo redakcijo ustavil Ford Raptor. Avto, kot bi se delal norca iz zelene in brezogljične prihodnosti. Velikanski v vse štiri smeri neba, požrešen in nezmeren v svojih potrebah. Nastopaški, neskromen, tendenciozen. Kot bi na ves glas zarohnel: "Leto 2035 je še daleč!"

Morebiti pa le ne bo tako hudo in Ford, ki je raptorja zakrivil, zagotovo nima zlih namenov, saj se tudi pri Fordu odgovorno lotevajo okolijske problematike. Med odmori za kavo pa gradijo raptorje.

Zgodovina je zanimiva. Na ameriški celini, sploh na jugu severne Amerike oziroma na severu srednje Amerike, imajo veselje z dirkanjem po puščavah. Startajo na enem koncu puščave, cilj je na drugem koncu in po desetletjih anonimnega dirkanja puščavskih norcev in konjičkarjev, ki se ukvarjajo z mehaniko, je na dirke postala pozorna tudi industrija. Za eno teh dirk – Bajo 1000,  ki hillbillyjem pomeni toliko kot Evropejcem Monako – so pri Fordu pripravili svoje tekmovalno vozilo. Za osnovo so vzeli legendarni Pick Up F-150, ga temeljito predelali in mu dali ime "Raptor …" Ob tem pa nikoli dovolj jasno povedali, ali je poimenovan po ptici roparici ali po še posebno besni vrsti dinozavra. Oboje namreč opisuje ta samostalnik v angleščini.

Ime se je prijelo, vozilo so z množično proizvodnjo komercializirali, počasi pa so v roparsko izpeljanko odeli tudi manjšega rangerja. Ki pa je, kot vemo, priljubljen pick up tudi na naših prostorih. Ranger Raptor je tudi pod Alpami postal takojšnja uspešnica, prodajo vse, kar jih dobijo, in tako je bila radovednost ob avtomobilu pred redakcijo precejšnja.

Kabina je domača, ne razlikuje se dosti od rangerjev z vrha ponudbe. Še največja razlika je vožnja sama, saj so zajetne terenske gume na asfaltu precejšnja neznanka. Hočemo povedati, da voznik potrebuje nekaj časa, da ugotovi, kaj se s temi pnevmatiki na urejenem cestišču sme in česa ni dobro početi.

Povsem drugače je na terenu. Hočemo zapisati, da je v Sloveniji le peščica voznikov, torej mojstrov, ki tekmujejo v kakšnih off road športih in ki so sposobni raptorja spraviti v muke. Avto je suveren, s svojo elektroniko in mehaniko je kos tudi oviram, ki celo zunanjega opazovalca navdajo z neugodjem. V našem testnem vozilu smo imeli privijačeno novost. Dvolitrski biturbodizelski agregat s 157 kilovati in kar 500 nm navora sodeluje z 10-stopenjskim samodejnim menjalnikom, ki lahko ta navor prenaša na kolesa prek reduciranega prenosa, ali samo na zadnji kolesni par, ali pa ob pomoči običajnega štirikolesnega prenosa. Čisto na koncu te trgovine z bomboni ne smemo pozabiti še na znamenito Foxovo vzmetenje, ki off road fante tako zelo navduši, da začnejo skakati v zrak. Seveda skupaj z avtomobilom.

Hyundai je pripeljal tri svoje nove modele, ki so poiskali svoje korenine v svetu motošporta. Hyundai namreč zadnja leta uspešno sodeluje in meša štrene pri samem vrhu v tekmovanju WRC. Najmanjši iz nove zmogljive palete je i20 z oznako N, kar je začetnica rojstnega mesta ideje za razvoj športne serije vozil Namyanga, simbolizira pa tudi dirkališče Nurburgring, kjer je Hyundaijev center za testiranje. S tovrstnimi avtomobili tam med testiranjem prevozijo 480 krogov – krog je dolg skoraj 21 km – si predstavljamo, koliko pospeševanja in zaviranja je med tako vožnjo. I20 N poganja novi 1,6 litrski turbobencinski agregat s 150 kilovati, povezan je s 6-stopenjskim ročnim menjalnikom. Avtomobil je opremljen z vsemi možnimi sistemi in dodatki, ki omogočajo dinamično vožnjo. Cene se pričnejo blizu 23 tisočakov.

Novi i30 N prihaja v 5-vratni izvedenki ali kot fastback, v izvedbi z dvolitrskim 184 kilovatnim motorjem je v ponudbi s 6-stopenjskim ročnim menjalnikom, paket N performance pa prinaša 206 kilovatni motor in 8-stopenjski robotizirani menjalnik DCT. Cene gredo od 28.500 evrov navzgor.

Tretji novinec pa je kona N, ki jo bomo podobno kot prej omenjena v hipu prepoznali po agresivnem videzu in športnih dodatkih. Tudi kono poganja 206 kilovatni motor, menjalnik je 8-stopenjski DCT. Cena: 37.900 evrov.

Hyundai je torej razširil ponudbo svojih zmogljivejših različic, nekaj jih bomo prav gotovo lahko videli tudi na naših cestah.