Glasba

“Mick, jaz nisem tvoj bobnar, ti si moj pevec”

Ob slovesu bobnarja slovitih The Rolling Stones, Charlieja Wattsa

charlie 2
Charlie Watts
foto: Reuters

Vse, kar ste vedno želeli vedeti o Charlieju Wattsu lahko preberete na spletu, opisanih je na stotine anekdot. A z vami bom raje delil nekaj osebnega v povezavi z gospodom rokerjem.

Glasbo sem začel resno spremljati v začetku osemdesetih na posteljici bratove primerne obsedenosti z metalom in potem novo romantiko, nekako malo preden je glasba postala gledljiva, torej pred izbruhom video produkcije. Vedno sem želel bit bobnar in vsako priložnost izkoristil za mešanje zraka ali pač inventivno uporabo kuhinjskih pripomočkov. Mladostna zagledanost v bobnarja zasedbe Duran Duran in našpičena ušesa za vso muziko, ki jo je ponujal takratni radio, potem pa še Dario Diviacchi in MTV. In MTV je včasih sukal samo muziko, veliko različne muzike. Ne pravim, da je bilo vse boljše, vsekakor pa je bilo drugače. Stonese sem slišal že mnogo preden sem jih zagledal v videu za It's only Rock'n'roll but I like it. V mornariških opravah, med milnimi mehurčki in le tu in tam kader na najbolj kul osebo, ki sem jo kadarkoli videl. Bil je Charlie, s kapo, nepogrešljivim nasmehom, ki je dal vedeti, da uživa in si hkrati misli, da so vsaj trije okoli njega malo trčeni. In potem sem iskal še več njihove muzike in bil vedno znova presenečen kako preprosta a učinkovita je bobnarska linija. In sem skušal biti kot Charlie. Držati tempo ni bil problem, zgledati kul kot Charlie že težje. A nikakor in nikoli mi ni uspelo poustvariti šusa, ki ga je zmogla Charliejeva levica. Čeprav vse življenje v rokenrol bendu, je bil Charlie namreč jazzovski bobnar. In levica je stregla snareu iz zapestja. Natančno, prefinjeno in na vso moč, ko je to zahteval song. In Charlieja boste težko zasledili pri vrhu lestvic najboljših in najvplivnejših bobnarjev, a zdi se, da se je s tem sprijaznil, še več, celo strinjal. Ker je bil kul, bil je Charlie.