Filozof dr. Peter Klepec o zgodovini teorij zarot, krizi avtoritet pa tudi o tem, da se vedno bolj borimo PROTI nečemu in redkeje ZA nekaj.

Nedavno smo si na TV Slovenija lahko ogledali dokumentarec Proticepilna zarota, ki, kot pove naslov, govori o ozadju skepse do cepljenja. Odprl pa je tudi številna druga vprašanja - denimo o zgodovini teorij zarot, krizi avtoritet pa tudi o tem, da se vedno bolj borimo PROTI nečemu in redkeje ZA nekaj. Za razmislek o tem, smo prosili filozofa dr. Petra Klepca s Filozofskega inštituta Znanstveno-raziskovalnega centra SAZU v Ljubljani:"Dejstvo je, da zarote v tem svetu obstajajo in jih je zelo veliko. Obstaja tudi netrasparentno delovanje, sodelovanje. In ne moremo ga zanikati. Teorije zarote sploh niso teorije, ampak na nek način skupek enih raznorodnih tez, ki temeljijo na prepričanju, da je prvič vse povezano, drugič, da je vedno nekaj skrito, in tretjič, da ni nič tako, kot se zdi. Prav gotovo obstajajo določena omrežja, določeni finančni interesi. Ampak verjeti, da lahko nadzirajo vse in da bodo pripeljali do izginotja človeštva, pa je blago rečeno neutemeljeno."

"Žal je tako, da je današnji svet res zapleten. Nihče nima pred seboj jasnovidne krogle, niti ne ve vsega."

V teorijah zarote niti iz ozadja vlečejo predstavniki elit in farmacevtske industrije za dosego svojih finančnih ciljev. V dokumentarnem filmu Proticepilna zarota pa vidimo, da na račun strahov dobro služijo tudi v nasprotnem taboru.

Glavni akter v filmu – Britanec Andrew Wakefield – je leta 1998 v ugledni britanski medicinski reviji objavil članek o neželenih stranskih učinkih cepljenja proti ošpicam, mumpsu in rdečkam, posledice objave pa so očitne še danes, saj številni starši cepljenje svojih otrok z omenjenim cepivom odklanjajo. Kakor koli, članek se je izkazal za prevaro, Wakefielda so izključili iz zdravniške zbornice, sam pa je med tem iz Velike Britanije pobegnil v Združene države Amerike. Danes seveda nasprotuje cepljenju proti covidu-19.

"In tisto, kar je res grozljivo, je to, kako ta anticepilska industrija zvito naslavlja različne strahove. Kako dobi bogate podpornike, ki jo financirajo, in z nekimi tezami, ki ne le znanstveno tudi zdravorazumsko ne stojijo, žene stvari naprej. In služi velike vsote denarja."

"Znanost se je znašla v položaju, ko avtoritete, ki bi jo morala imeti, nima. /.../ Na različne načine moramo naslavljati dvomljivce, skeptike, saj vsi ne dvomijo na isti način. Na nek način ta zahodna demokracija temelji na nekem posamezniku, ki bi zdravo moral preverjati dejstva. Ampak danes je v postfaktičnem času to zelo težko."

Maja Ava Žiberna