Hotel Bohinj, ki je bil v zadnjih letih večkrat dozidan in pozidan, ni imel niti ene skupne oblike ali stila. "Trd zalogaj je bilo oblikovno to spraviti v zanimivo podobo. Želja je bila, da se hotela ne podre," pravi arhitektka Špela Videčnik, ki si avtorstvo pri novi podobi nekdanjega Hotela Kompas deli z arhitektom Rokom Omanom. Oba delujeta v okviru biroja Ofis Arhitekti. Kako so v prenovo vtkali lokalno tradicijo, kaj za Bohinj pomeni zeleni turizem in kakšno vlogo imajo pred vhodom v hotel mačje stopinje?

Primer Hotela Bohinj: nekdanji Hotel Kompas ima novo podobo

Hotel, ki je bil v zadnjih letih večkrat dozidan in pozidan, ni imel niti ene skupne oblike ali stila. "Trd zalogaj je bilo oblikovno to spraviti v zanimivo podobo. Želja je bila, da se hotela ne podre," pravi arhitektka Špela Videčnik, ki si avtorstvo pri novi podobi Hotela Bohinj deli z arhitektom Rokom Omanom. Oba delujeta v okviru biroja Ofis Arhitekti. Prenove so se lotili iz več zornih kotov.

"Hotel je imel velike probleme, ker ni bil nikoli statično in protipotresno saniran. Tudi energetsko je bil zelo potraten." – Špela Videčnik

Pri prenovi so sodelovali z lokalnimi slovenskimi proizvajalci. Njihovo vodilo je bilo, da izhajajo iz tradicionalnih oblik, prisotnih v tem prostoru. Arhitekturno nagnjenje v prihodnosti je tudi, da se obstoječih objektov ne ruši, ker to povzroči ogromno ruševin, ki so okolju neprijazne. Včasih se tudi izkaže, da so obnove dražje kot novogradnje. V prihodnosti želijo Bohinj narediti čim bolj zelen, da turisti recimo ne bi uporabljali svojih avtomobilov, ampak bi za prevoz poskrbeli drugače, bolj zeleno. 

"Nisem naklonjen masovnemu turizmu, zato je ta osebni pristop, ki ga imamo pri prenovi, namenjen uravnovešenju tudi skozi politiko občine, da se struktura obiskovalcev, ki so po večini enodnevni izletniki, prilagodi." – Rok Oman

Fotografije so objavljene z dovoljenjem Ofis Arhitekti. 

Nina Zagoričnik