Prostor Sečoveljskih solin je rezultat 700 let dela z rokami, prisotnost človeka in narave. Soline so čarobno okolje, ki vsakega prevzame. Šola solinarstva bi z učenjem pridelovanja soli in vpetostjo v lokalno okolje razvijala nove vsebine ter ohranjala nekdanjo kulturno dediščino. Revitalizirati želijo južni del solin, ki je trenutno v zelo slabem stanju.
"Lepoto vidim v sožitju, rezultat je viden v krajini. Problem je vhod v soline, tudi to, da se turizem meša s produkcijo in vstop turizma v čisto jedro solin ni pravo." - prof. dr. Tatjana Capuder Vidmar, Oddelek krajinske arhitekture na Biotehniški fakulteti, mentorica šole solinarstva
Sečoveljske soline so neprecenljiva kulturna dediščina
Sečoveljske soline predstavljajo čarobno okolje, ki marsikoga prevzame. Problem se pojavi, ker vse površine, ki niso negovane, propadajo. Z učenjem pridelovanja soli in vpetostjo v lokalno okolje bi lahko razvijali nove vsebine in ohranjali nekdanjo kulturno dediščino. V razstavišču Monfort, nekdanjem skladišču soli v Portorožu, je razstavljen projekt študentov različnih univerz, ki so sodelovali pri zamisli Šole solinarstva, ki bi služila kot orodje za revitalizacijo Sečoveljskih solin. Projekt so poimenovali Šola solinarstva 2050.
"S šolo solinarstva želimo revitalizirati južni del Sečoveljskih solin, ki je ta hip v zelo slabem stanju. Ohranjeno je samo še eno solno polje. Je pa to še edino tako solno polje na vsem svetu." – Zala Dimc, študentka krajinske arhitekture
Ajda Zupan je študentka Akademije za likovno umetnost in oblikovanje. Pravi, da je tudi sama velikokrat uživala v samoti solin. "Meni je bilo super priti v tisto tišino razpadlih hiš, hkrati pa je en tak neprijeten občutek, ko si tam. Tudi v rudniku vse razpada, prisotna je neprijetna tišina, bilo je kar malo srhljivo."
Prostor Sečoveljskih solin je rezultat 700 let dela z rokami, prisotnosti človeka in narave. Ni prav, da del dediščine propada, treba je ukrepati. Šola bi s časoma razvila vrhunski znanstveni laboratorij, ki bi Sečoveljske soline povezal z mednarodnim prostorom na področju pridelave soli, izobraževanja in znanosti.
"Lepoto vidim v sožitju, rezultat je viden v krajini. Problem predstavlja vhod v soline in tudi to, da se turizem meša s produkcijo. Menim, da ni prav, da turizem lahko vstopa v čisto jedro solin." – prof. dr. Tatjana Capuder Vidmar, Oddelek krajinske arhitekture na Biotehniški fakulteti, mentorica šole solinarstva
