Vročina deluje na vse, ne samo na motoriste, in vrsta je za vse, ne samo za avtomobiliste.
Vročina deluje na vse, ne samo na motoriste, in vrsta je za vse, ne samo za avtomobiliste.
Kot že večkrat do zdaj, se bomo tudi danes nekaj časa vozili po štirih, potem pa še po dveh …
Mazda CX-5 – v preteklosti smo temeljito spoznali tudi že drugo generacijo, saj se ta Mazdin SUV ponuja v taki obliki že kar nekaj časa. A takoj je treba dodati še nekaj, da ne bi bilo kakšne pomote – avtomobil je bil že pred nekako štirimi leti, ko se je pri nas prvič postavil na ogled, oblikovan na tak način z značilnim Mazdinim oblikovalskim jezikom KODO, da se mu leta sploh ne poznajo, tako da še vedno deluje sveže in moderno. Sicer pa se je avtomobil moderniziral, predvsem so mu zdaj že v osnovni opremi namenili kopico opreme, brez katere bi Mazda CX-5 bila v primerjavi s tekmeci v zaostanku. Ima seveda LED-luči, pa recimo sistem za preprečevanje naleta in za opozarjanje na vozila v mrtvem kotu. V notranjosti je avto urejen in pospravljen, saj si mislite, kaj hočemo s tem povedati. Kar zadeva pogonske agregate, je že dolgo jasno, da se pri Mazdi dosledno držijo načela, da turbinskih polnilnikov v njihovih avtomobilih pač ni. Tako so modelu CX-5 zdaj namenili tudi zanimiv 2,5-litrski bencinski štirivaljnik s 143 kilovati moči, ki omogočajo suvereno vožnjo in prav prijetno potovanje. Je pa res, da povprečje porabe težko spravimo pod 8 litrov, to pa v primerjavi z mnogimi konkurenti ni prav skromno.
Mazda CX-5 s takim motorjem, štirikolesnim pogonom in bogato opremo takumi plus stane 42 tisočakov. Morda se mnogim to zdi kar visoka cena, a poudarimo, da gre pravzaprav za vrh ponudbe pri znamki, ki slovi po izdelavi kakovostnih in zanesljivih vozil.
Motoristi so spet med nami in kdaj pa kdaj se posvečamo tudi enoslednim vozilom. Pred kratkim smo z našim strokovnim sodelavcem Andrejem Brglezom že govorili o novih asistenčnih sistemih, ki se pojavljajo tudi v motociklističnem svetu, nekaj dni nazaj pa smo eno teh novosti tudi preizkusili na slovenskih cestah. Na motociklu BMW 1250 RT je namreč nameščen radarski tempomat, ali kot se uradno imenuje: "aktivni tempomat – ACC!"
Najprej in na začetku. Bistvo motociklizma se skriva v enem samem gibu zapestja desne roke. In včasih tudi v dveh ali treh prstih leve roke, ki so na ročici zavore. Ampak dodajanje plina na motornem kolesu je še ena zadnjih nereguliranih svoboščin v povsem nadzorovanem svetu. Zato se zdi ideja, da bi upravljanje hitrosti pustil elektronskim možganom, vsakemu motociklistu prav blasfemična. Ampak tehnologije se razvijajo, naše poslanstvo je, da jih spremljamo, in velikega BMW-ja smo pognali na avtocesto. Le tam, si predstavljamo, je aktivni tempomat smiseln, tako kot je to tudi pri avtomobilih. RT je sicer tudi normalno tako načrtovan, da mu manjkajo le streha, še en par koles in volanski obroč, pa bi bil vreden prehoda v avtomobilsko vesolje.
Najprej je voznika strah. Povsem drugače kot pri avtomobilu je zaupanje v napravo, sedeč na motociklu, dosti manjše. Na srečo je upravljanje sistema enostavno in pregledno. Kombinacija stikala na levi strani krmila in nazorne grafike na dobro vidnem zaslonu vlije nekaj zaupanja. Obstaja tudi stikalo za različne dolžine radarskega dosega, a varnost in zdrava pamet svetujeta tistega najdaljšega. Kilometri minevajo in sistem skoraj do popolnosti obvlada svojo nalogo … Ko se motocikel približuje počasnejšemu vozilu, upočasni, in ko zapeljemo na prehitevalni pas, pospeši RT-ja. Le izklop sistema, ali s stikalom ali z zavoro, je nekoliko sunkovit, drugače pa tehnologija deluje. Vsaj to.
Motociklisti se načelno avtocest izogibamo. A prodirajoči kapitalizem nam čas za motoristična potepanja krči iz leta v leto in včasih je treba tudi na avtocesto. Obstajajo tudi motoristi, ki se skupaj z dvokolesnikom vkrcajo na vlak, ladjo, ali jih dajo celo na avtomobilsko prikolico – vse v želji, da čim prej pridejo do ljubih jim ovinkov. In za potovanje po avtocestah je, pomislekom in tradiciji navkljub, aktivni tempomat tudi na motociklu primerna tehnologija. Si pa predstavljamo, da zna priti prav tudi ob zmanjšani vidljivosti, ali celo med vožnjo v dežju. Kakor koli; časi se spreminjajo in očitno se bo treba sprijazniti tudi z do včeraj še nepredstavljivim …
Pri Audiju so si po modelih Q3 sportback in e-tron sportback zamislili še Q5 sportback. Avtomobil je povsem podoben oziroma kar enak običajnemu Q5, le zadaj je kupejevsko oblikovan, a je po prostornosti praktično enak prej omenjenemu in tudi v prtljažnem prostoru je le za 10 litrov manj prostora. Je pa kupejevski križanec za dobra dva tisočaka dražji – tako se cene prično pri slabih 50 tisočakih. Priključni hibrid stane 65 tisočakov.
Pa smo jih dobili, oziroma sta si priborila naziv Najboljši in najboljša mlada voznik in voznica 2021. Finale izbora je potekal v torek v AMZS Centru varne vožnje na Vranskem, najuspešnejša pa sta bila 25-letna delovna terapevtka iz Žirov Neca Galičič in 23-letni študent managementa Žiga Žgur iz Podnanosa. Zmagovalca se bosta lahko eno leto vozila vsak s svojim Fordom focusom, najboljši trije leta 2020 in 2021 pa se bodo v začetku oktobra na Poljskem udeležili mednarodnega izbora Najboljši za volanom – če bo seveda vse v redu – in upamo, da bo.
O motorjih in motoristih se tudi pri nas kar pogosto kaj sliši. Pred časom sva se z Andrejem Brglezom že posvetila vsem mogočim asistentom, ki so se v zadnjem času naselili v motorje, zdaj je še kolega Marko zapisal nekaj izkušenj z motorjem, kjer deluje aktivni tempomat. Andrej pa se je dotaknil še ene teme oziroma dileme - ali je motoristova pravica res, da gre lahko mimo vseh in je vedno spredaj. Na mejnih prehodih to vsekakor ne drži. Vročina deluje na vse, ne samo na motoriste, in vrsta je za vse, ne samo za avtomobiliste.
Mirno glavo in srečno vam želimo z Vala 202.
