Frekvenca X

Ali smo ljudje izstopili iz procesov naravne selekcije?

Evoluciji in naravni selekciji smo zmešali štrene s tem, da danes večina naših potomcev preživi do starosti, ko lahko predajo naprej svoj genetski material

evolution-3801547_1920
foto: pixabay.com

Raziskujemo drzno misel: osnovna človeška anatomija in naši vedenjski vzorci so kar nekako obstali pred nekaj deset tisoč leti. Vse to pa daje vtis, da smo ljudje iz procesov naravne selekcije izstopili. "Evolucija in naravna selekcija sta v svojem bistvu genetika plus čas. In vse metode za njuno opazovanje se torej vrtijo okrog opazovanja genetskih različic – naj gre za koristne ali škodljive – ki se pojavljajo pogosteje, kot bi se, če bi bile zgolj naključne," razloži dr. Mark Thomas, profesor evolucijske genetike na University College v Londonu.

"Osnovni učinek naravne selekcije je to, da poveča pogostost določenih genetskih različic skozi čas; in sicer z večjo hitrostjo, kot bi to pričakovali, če bi bilo na delu golo naključje. In to je v osnovi tudi način, kako naravno selekcijo merimo."

Kako to, da se v našem DNA sploh pojavijo spremembe? Razlog zanje so mutacije. Genetski zapis človeške vrste obsega 3,2 milijardi baznih parov. Na generacijo se pojavi približno 30 mutacij, a ta številka je zanemarljiva. V daljšem časovnem obdobju se zgodijo spremembe v človeških spolnih celicah, nikakor pa ne v telesnih celicah. Mutacije so v resnici gonilo variabilnosti in sprememb, kar je edina stalnica. Tisto, kar nam je v zadnjih letih dala molekularna genetika je, dejstvo, da za dramatične spremembe ne potrebujemo nekega novega seta genov. Da se lahko zgodi sprememba, torej potrebujemo le manjšo spremembo v zaporedju človeških črk. Torej – Ali smo ljudje zaradi svojih tehnologije in kulture dejansko izstopili iz procesov naravne selekcije? Dr. Petra Golja, profesorica anatomije in evolucije človeka na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, se s tem nikakor ne strinja.

"Procesi, ki so poganjali evolucijo nekoč, so povsem isti kot tisti, ki poganjajo evolucijo danes. Nikakor ni nobenega razloga, zakaj bi ljudje izstopili iz tega procesa. Pomenilo bi, da smo zaustavili proces mutiranja našega dednega materiala. Do tega ni prišlo in do tega ne bo prišlo."

"Zamisel o tem, da se je evolucija za nas ustavila, je prisotna že 20 ali 30 let. Celo nekateri moji kolegi na mojem oddelku so to trditev zagovarjali. Zdi se mi, da so to utemeljevali s tem, da danes velika večina otrok preživi do odraslosti, medtem ko je v preteklosti odraslost doživel le manjši delež vseh otrok. Smrtnost otrok je bila v preteklosti izjemno visoka. Njihov argument je torej bil, da spremembe, ki omogočajo preživetje otrok do odraslosti, in so bile vedno glavno gonilo naravne selekcije, danes nimajo več posebne teže. Vendar ta argument pozablja, da je oblik naravne selekcije še veliko veliko več." – dr. Mark Thomas

Eden izmed primerov naravne selekcije je laktozna toleranca. V zadnjih osem ali deset tisoč letih so ljudje v zelo različnih skupnostih po vsem svetu razvili sposobnost presnavljanja mlečnega sladkorja, tudi v odraslosti. Pred deset tisoč leti tega ni zmogel noben odrasel človek. In tega ne zmore niti noben drug sesalec. Pri ljudeh pa danes tretjina odraslih zmore presnavljati mlečni sladkor. Znanstveniki ocenjujejo, da je vsako generacijo v odraslost preživelo pet odstotkov več ljudi s sposobnostjo presnove laktoze kot tistih brez nje. V čem pa se danes resnično razlikujemo od naših prednikov?

"Tisto, kar nas danes razlikuje od naših prednikov, je zunanji izgled. Nekoč je bila povprečna višina mladih odraslih moških 168 cm. Če pogledamo današnjo telesno višino, je okoli 180 cm. To je ogromna sprememba, ki se je zgodila v obdobju enega stoletja. V našem genetskem kodu se pravzaprav ni zgodilo nič, kar bi vplivalo na ta zunanji izgled." – dr. Petra Golja