Pravkar končano šolsko leto z vsemi posebnostmi in absurdi je razgalilo že dolgo znane slabosti in slepe ulice slovenskega šolstva. A zdi se, da najbolj nenavadno šolsko leto v zgodovini samostojne države ni dobilo nobene prave evaluacije. Duševno stanje otrok se namreč ne spremlja tako sistematično kot telesno, zato je pozornost na stiske mladih med šolami zelo raznolika. V OŠ Lava v Celju so jih sistematično spremljali in beležili že od decembra lani. Kljub temu jih na agresijo, nestrpnost, napetost in apatičnost otrok nič ni moglo zares pripraviti, priznava ravnateljica Marijana Kolenko.
Šola je narejena za pridna dekleta, ki vanjo vlagajo veliko energije. Otrok, ki niso odličnjaki, ne sprejemajo niti lastni starši. Tako močno hlepenje po najboljših ocenah drugod po svetu redko najdemo
Šolskega leta in stampeda ocenjevanj za vsako ceno je končno konec, a zdi se, da najbolj nenavadno šolsko leto v zgodovini samostojne države ni dobilo nobene prave evalvacije. Duševno stanje otrok se namreč ne spremlja tako sistematično kot telesno, zato je pozornost na stiske mladih med šolami zelo različna. Na OŠ Lava v Celju so jih sistematično spremljali in zapisovali že od decembra lani. Kljub temu jih na agresijo, nestrpnost, napetost in apatičnost otrok nič ni moglo zares pripraviti, priznava Marijana Kolenko, ravnateljica OŠ Lava Celje.
Toda po vrnitvi v šole smo jim dali bistveno premalo časa, da bi lahko vzpostavili psihično ravnovesje, znova vzpostavili ritem, vsaj omilili nekatere primanjkljaje, kar je bila velika napaka, ki je prizadela otroke iz vseh slojev, tudi tiste, ki so imeli za pouk na daljavo odlične pogoje.
"Opazili smo čustvene stiske, ki se rodijo takrat, ko so otroci v strahu, ali bodo zadovoljili pričakovanja. Pri marsikaterem otroku so se tudi zaradi neprimernega družinskega življenja pojavile psihične stiske. Otroci so tako prišli v šolo, kjer je bilo treba zelo na hitro vzpostaviti visok ritem, ki ga številni niso bili sposobni dohajati. Zato so se čustvene in psihične stiske še poglobile. Spet poudarjam, ne samo pri otrocih iz socialno šibkih okolij, ampak tudi pri tistih iz zelo dobro situiranih družin z visokimi pričakovanji."
V slovenskem šolstvu je pripisovanje pomena ocenam izjemno veliko. Pričakovanje uspešnosti in oblikovanje vrednosti otroka skozi šolske ocene je za tiste, ki takih ocen niso zmogli dosegati, pomenilo še dodaten pritisk.
"Štejejo samo najuspešnejši. Tisti, ki nimajo odličnih ocen, niso sprejeti, velikokrat jih ne sprejemajo prav lastni starši. Skozi starše imajo seveda tudi otroci zelo visoka pričakovanja na področju ocen. Marsikateremu otroku se ob prejemu slabše ocene zdi, da je manj vreden, da ni prepoznan. To hlepenje po dobrih ocenah in biti najboljši na določnem področju je povzročilo veliko stisk, še posebno zdaj, ko so razočaranja zaradi pomanjkanja pridobljenega znanja v šolah velika."
Ravnateljica OŠ Lava v Celju Marijana Kolenko je do takšnega sistema kritična. Prepričana je, da lahko otroci dosegajo vrhunske rezultate tudi brez tovrstnega ocenjevanja.
"To, da je cel šolski sistem podrejen ocenam in rezultatom, pomeni, da mi ne vidimo otrok. V osnovni šoli je nujno treba postaviti tudi osebnostni vidik otroka, dati priložnost tudi za ustvarjalnost in vse to, kar dela otroka bogatega na neki drugi ravni. Ocena ni vse."
Negotovost, kakšna bo šola v jeseni, in navduševanje odločevalcev nad kombiniranim modelom, zagotovo ne vplivajo dobro na celjenje ran, ki jih je naredilo pravkar končano šolsko leto. Zato je toliko pomembneje, kako bodo otroci preživeli počitnice. Potrebujejo odmik od doma in iz okolja, v katerega so bili tako dolgo ujeti, dobrodošle so vse dejavnosti, ki jim pomagajo osmisliti čas epidemije. Na to opozarja projekt Drug drugemu, znotraj katerega so se združili šole, platformi za učno pomoč otrokom Prijatelj pomočnik in razlagamo.si ter Pedagoška fakulteta v okviru projekta POGUM. Skupaj opozarjajo na pomembnost zmanjševanja neenakosti med otroki na učnem in gibalnem področju kot tudi pomembnost druženja za zmanjševanje psihosocialnih stisk.
Del pomoči otrokom bi lahko bili Centri šolskih in obšolskih dejavnosti, ki delujejo pod pokroviteljstvom Ministrstva za šolstvo in šport, ki bi lahko na široko odprli vrata čim večjemu številu otrok tako zdaj, na koncu šole, kot tudi pred začetkom naslednjega šolskega leta. Izjemno pomembna pa so tudi letovanja, ki jih s svojimi donacijami za otroke iz programa Botrstvo pomagate zagotavljati že skoraj desetletje.
