Vroči mikrofon

Kolesarstvo in turizem z roko v roki

V luči prve etape od Ptuja do Rogaške Slatine o hipnem položaju zdraviliškega turizma

65896269_fp-lg
foto: Sportida

Kolesarska dirka po Sloveniji bo letos seveda posebna. Zaradi epidemičnih razmer v karavani dirke veljajo stroga pravila, ki jih zapoveduje Mednarodna kolesarska zveza, tako da je organizacija tekmovanja še toliko težja. Smo pa lahko vsi zadovoljni, da dirka bo in da je med prijavljenimi kolesarji tudi Tadej Pogačar. Aktualni zmagovalec francoskega Toura je tudi ambasador slovenskega turizma. In prav o turističnem vidiku dirke smo govorili v tokratni oddaji.

"Vedeti moramo, da športna prireditev, kolesarska dirka po Sloveniji, služi kot promotor, režiran scenogled, s katerim predstavljamo našo državo. Zato to ni le kolesarska dirka. Je športno-turističen projekt." – direktor dirke Bogdan Fink

Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč svoje izkušnje, znanje in trženske načrte povezuje v kar 13 najboljših zdravilišč v državi, med njimi sta tudi Ptuj in Rogaška Slatina. Direktor Iztok Altbaue, ki ima v turizmu več kot 30 let izkušenj, zato pravi, da so veseli, da epidemija pojenja, ampak se težave turizma v koronačasu ne morejo primerjati z nobeno drugo krizo do zdaj: "Takšnega stanja si tudi v najbolj morečih sanjah nismo mogli zamisliti. Verjemite, izredno težko je bilo, in je še vedno."

"Na prvem mestu je vedno gost. Da se gostu ponudi maksimalno, kar je tudi njegovo pričakovanje, želja. Ko smo bili zaprti, se nam je porušil svet. Ampak hoteli so še vedno obstajali. Olajšanje ob prvem odprtju je bilo nepopisno. Toliko hujše pa je bilo, ko smo se zopet znašli pred zaprtimi vrati."

Če pa se prestavimo še na cilj prve etape, v Rogaško Slatino, direktor Medical Centra Rogaška Slatina Marko Lenček na hipno stanje v Rogaški Slatini, gledano skozi prizmo zdraviliškega turizma, opisuje tako, da se je sezona sicer začela, ampak je bolj klavrna. Zdaj imajo v Rogaški le 300 gostov: "Zasedenost je izredno slaba, več kot 90 odstotkov je slovenskih gostov, tujcev ni." Za šibko točko se je pokazal tudi ruski trg, na katerega pa so v Rogaški Slatini zelo vezani.

"Že danes bi lahko imeli več ruskih gostov in gostov iz Kazahstana in Azerbajdžana, pa ne zaradi tega, ker jih mi nočemo vzeti ali zato ker oni nočejo priti ali ne bi bilo letalskih povezav. Ampak zato, ker ne dobijo vizumov. Če bi jih izdajali, bi ti gosti lahko prišli."

Ampak veseli so, da je ta kriza skoraj za njimi: "Ni še povsem zaživelo, a smo vsaj odprti."