Gregor Božič je raziskovalec starih sadnih sort in filmski režiser. Živi med Gorico in Novo Gorico, kjer nadaljuje kulturno dediščino, ki jo v tem prostoru narekuje narava. V sklopu Evropske prestolnice kulture je oblikoval Zemljevid starih sadovnjakov, s katerim je želel v kulturno dogajanje vplesti tudi marginalne dele na Goriškem. Narediti stvari, ki bodo ostale obravnavane teme tudi po koncu projekta Evropska prestolnica kulture 2025. V delo vpleta povezavo z naravo in obnovljivimi viri. Prizadeva si, da bi se ohranili živi sadovnjaki in da bi kot družba spremenili kulturni diskurz, ki umetnike obravnava kot priveske, potrebne subvencioniranja. Svojo zgodbo starih sadovnjakov nadaljuje kot štipendist rezident prestižnega francoskega inštituta moderne umetnosti Le Fresnoy v Lillu.

“Šele ko se začneš ukvarjati s tako stvarjo, kot so stari sadovnjaki, razumeš, koliko časa so ljudje vložili v del zemlje, ki ga danes nihče več ne obdeluje, ker se ekonomično ne splača.”

Gregor Božič, raziskovalec starih sadnih sort in filmski režiser, o starih sadovnjakih, kulturnem diskurzu in podeželju na Goriškem

Gregor Božič je raziskovalec starih sadnih sort in filmski režiser. Njegov film Zgodbe iz kostanjevih gozdov je bil slovenski kandidat za nominacijo za tujejezičnega oskarja. Živi med Gorico in Novo Gorico, kjer nadaljuje kulturno dediščino, ki jo v tem prostoru narekuje narava. Oblikoval je virtualni Zemljevid starih sadovnjakov, s katerim je želel v kulturno dogajanje vplesti tudi marginalne dele na Goriškem in tako narediti stvari, ki bodo ostale obravnavane teme tudi po koncu projekta Evropska prestolnica kulture 2025. V delo vpleta povezavo z naravo in obnovljivimi viri. Prizadeva si, da bi se ohranili živi sadovnjaki in da bi kot družba spremenili kulturni diskurz, ki umetnike obravnava kot priveske, potrebne subvencioniranja. Svojo zgodbo starih sadovnjakov nadaljuje kot štipendist rezident prestižnega francoskega inštituta moderne umetnosti Le Fresnoy v Lillu.

"Želja je, da bi žive sadovnjake v celotni regiji restavrirali tako, kot da bi bili umetniško delo. Če želimo sadovnjake ohraniti, moramo sodelovati s kulturnimi vsebinami in konkretno spremeniti širši diskurz. Imamo dolgoletno prakso, ki je povsem zgrešena. Treba je najti način, da se bo evropski denar dotaknil koristnih stvari za občane. Največja prepreka je, kako doseči, da sredstva, ki so v obtoku, pridejo do navadnega občana Goriške."

Nina Zagoričnik