Zvezdan Simič ali Dj Zeds je na glasbeni sceni, sicer večinoma v ozadju, prisoten že dobrega četrt stoletja. Preden zaide sonce je TV režiser, noči, če ni športnih dogodkov in pravzaprav ves prosti čas pa je namenjen glasbi.V devetdesetih je bedel ob razvoju domačega hip hopa, r&bja in funka. S svojimi miksi, v katerih združuje različne žanre, je zelo prepoznaven na slovenski urbani glasbeni sceni. Začel je z vrtenjem glasbe na šolskih plesih, v devetdesetih pa ga je premamil hip hop. Njegov najljubši način ustvarjanja nove glasbe je proces, ki se mu reče mashup.
"Mashup je sestavljenka dveh ali več pesmi skupaj. Gre torej za instrumentalno verzijo ene pesmi, ki jo združimo z vokalno verzijo druge pesmi. Zelo redki mashupi so uradno izdani, za katere založbe poskrbijo, da grejo ven. Večina je čisti underground in jih večinoma didžeji uporabljamo za rolanje. Sam delam veliko mashupov, vsi žanri iz različnih obdobij se dajo zmiksat skupaj in lahko res vidimo, kako glasba je enaka."
O ustvarjanju mashupov, čarih domače urbane glasbene scene v devetdesetih ter didžejanju na najprej šolskih prireditvah, pozneje na večerih Sladice
Zvezdan Simič ali Dj Zeds je na glasbeni sceni prisoten že dobrega četrt stoletja. Preden zaide sonce, je TV-režiser, ponoči, če ni športnih dogodkov, in pravzaprav ves prosti čas pa je namenjen glasbi. Poznan je predvsem po svojih mashupih, v katerih združuje različne žanre.
"Mashup je sestavljenka dveh ali več pesmi skupaj. Gre torej za instrumentalno verzijo ene pesmi, ki jo združimo z vokalno verzijo druge pesmi. Zelo redki mashupi so uradno izdani, za katere založbe poskrbijo, da grejo ven. Večina je čisti underground in jih večinoma didžeji uporabljamo za rolanje. Sam delam veliko mashupov, vsi žanri iz različnih obdobij se dajo zmiksati skupaj in tukaj lahko res vidimo, kako je glasba enaka."
V devetdesetih je s podobno mislečimi in čutečimi bedel ob razvoju domačega hiphopa, R & B-ja in funka. Začel je vrteti glasbo na šolskih plesih, v devetdesetih pa ga je premamil hiphop. Prirejali so večere z različnimi zvrstmi, kot so funk, soul in acid jazz. Leta 1996 je nastal radio Yo, sledil je festival Breakbitnik v Križankah, ob prelomu tisočletja pa Sladica.
"Leta 1991 sva s prijateljem prišla v K4, takrat rokovski klub, šla sva v pisarno, vrh glave sva imela didžeja, ki je vrtel ene in iste komade za vikende. S šefom sva se dogovorila, prišla sva na vajo, vrtela s kaset, vinilov in cedejev v prazni K4 in potem sva vsako naslednjo soboto didžejala. Rekord je bil 1100 ljudi v štirki."
Svojo glasbeno kolekcijo deli na dva načina. Nekaj je glasba, ki jo sliši in takoj ve, da jo lahko zavrti pred 1500 ljudmi, nekaj pa je glasba, ki jo hrani zase, za poslušanje. Po vseh letih vrtenja glasbe se še ni ustavil, še vedno razvija slog, ki danes vsebuje tudi vizualizacijo. Je torej DJ/VJ, kar pomeni, da se med vrtenjem glasbe v klubu lahko zamotite še z ogledom pripadajočih videoposnetkov.
Samplanje oziroma vzorčenje je proces ustvarjanja nove glasbe iz že obstoječih posnetkov oz. delov posnetkov, ki se jih smiselno vkomponira v drugo skladbo.
Vzorec je lahko kateri koli del skladbe. Lahko vsebuje elemente ritma, melodije, govora, petja, efektov.
