Vroči mikrofon

Ljudje še vedno ne vedo, za kaj so se sploh prijavljali

Pogovor z informacijsko pooblaščenko Mojco Prelesnik

Mojca Prelesnik
Mojca Prelesnik, informacijska pooblaščenka.
foto: Bobo

Prejšnji teden sta se sprla nacionalni koordinator za cepljenje in informacijska pooblaščenka. Mojca Prelesnik je od Jelka Kacina prejela obtožbe, da je kriva za težave zaradi neenotnega sistema za cepljenje. "Izjava je zavajajoča in povsem neprimerna. Ljudje so bili do neke mere zlorabljeni. Nekateri so najbrž res verjeli, da je informacijski pooblaščenec tisti, ki zavira možnost uparjanja teh podatkov, v končni fazi pa tudi poziva na cepljenje."

Zakaj posamezniki, prijavljeni na cepljenje prek eUprave, še niso prejeli povabila?

"Do tega trenutka še nihče ni bil oškodovan. Če si se kot posameznik prijavil na portal eUprave in če po nacionalni strategiji nisi na vrsti za cepljenje, ti ta prijava v nobenem primeru ne pomaga. Ljudje še vedno ne vedo, za kaj so se sploh prijavljali, ali gre za vrstni red ali neko preliminarno izražanje interesa za cepljenje. Dejstvo pa je, da so ljudje, ki so se prijavljali prek eUprave, morali povedati tudi svoj EMŠO. Če daš svoj EMŠO, ne pa številke zdravstvenega zavarovanja, se seveda teh baz brez ustrezne pravne podlage ne da upariti."

Zataknilo se je pri dogovoru med NIJZ, Ministrstvom za zdravje in Ministrstvom za javno upravo, ki se med sabo niso mogli dogovoriti, kdo sploh je upravljavec te zbirke, torej kdo bi na cepljenje sploh lahko vabil. Druga težava pa je dejstvo, da ni aplikacije, ki bi lahko podatke prenašala k lečečim zdravnikom. Predvidoma bo narejena 10. maja 2021. Kot poudarja informacijska pooblaščenka, še vedno poteka tudi postopek, kdo bo sploh obdeloval podatke. "NIJZ si prizadeva, da se to zdaj ugotovi in da se ustrezno obvesti ljudi, kaj se je in se bo dogajalo s temi podatki ter kakšen je namen te zbirke."

Ključna je pravica do poštene in transparentne obdelave osebnih podatkov

 "Seveda bi lahko obstajala neka vele mega državna zbirka osebnih podatkov, ampak potem smo na poti do Kitajske."

Glede cepilnega potnega lista informacijska pooblaščenka poudarja, da morajo biti pri snovanju teh certifikatov uravnotežena vsa tveganja za temeljne človekove pravice. "Treba je upoštevati tudi nevarnost uporabe teh certifikatov za druge namene, ne samo prehod meje, ampak za vse oblike omejitev gibanja in združevanja. Taka vzpostavitev certifikata tudi ne sme voditi v ustvarjanje neke mega centralne zbirke podatkov na ravni EU. Mi posebej poudarjamo tudi to, da ne sme priti do diskriminacije. Cepivo še ni na voljo vsem, nekateri tudi ne želijo, ne smejo ali se ne morejo cepiti."

Zbiranje biometričnih osebnih podatkov

Pri informacijskem pooblaščencu se pogosto ukvarjajo tudi z delovno-pravnimi vprašanji, kot je vprašanje termokamer ob vstopu v delovni prostor. Zbirali so se tudi osebni podatki, tudi fotografije. "Tehnologija omogoča veliko, ampak to ne pomeni, da so posegi v temeljno človekovo pravico tudi dopustni."

Informacijski pooblaščenec je prejšnji teden končal inšpekcijski postopek, v katerem je preverjal zakonitost obdelave podatkov v evidenci fotografiranih ljudi, ki jih obdeluje policija. Sistemskih nepravilnosti državni nadzornik za varstvo osebnih podatkov ni ugotovil. V treh ločenih inšpekcijah nformacijski pooblaščenec preverja tudi konkretno uporabo avtomatizirane primerjave fotografij v okviru prekrškovnih postopkov zoper protestnike na treh shodih. Taka uporaba bi bila nezakonita.

"Modul Face Trace se lahko uporablja samo za odkrivanje in pregon kaznivih dejanj, ne pa tudi prekrškov. Vedeti moramo, da ima policija zelo široka pooblastila. Vsako pooblastilo se da zlorabiti. Ampak v tem trenutku državni nadzornik kršitev še ni ugotovil, kaj bodo pokazali trije inšpekcijski nadzori, pa bo treba še počakati."

Sistemi za avtomatsko branje registrskih tablic

Slovenska policija ima osem sistemov za avtomatsko branje registrskih tablic, skupaj 16 kamer. Za to je bilo namenjenih 169.242 evrov, 80 odstotkov vrednosti je bilo financirano iz evropskega projekta.

"Policija sistema ta hip ne uporablja. Ima nameščene kamere na strehah nekaterih policijskih avtomobilov, vendar enot za procesiranje v avtih ni nameščenih. Gre za poseg v pravico do svobode gibanje in pravico do varstva osebnih podatkov, neodgovoren je tudi strošek nakupa. Stroka je ves čas opozarjala na neustrezno dikcijo predloga zakona, vendar je bila preslišana, teh sistemov pa se zdaj ne da uporabljati."

Informacijska pooblaščenka se je odzvala tudi na predlog zakona o debirokratizaciji, kjer opozarja tudi na zbirko telefonskih številk državljanov. "Tukaj gre za veliko tveganje za ustavno zagotovljeno zasebnost komunikacij, nenazadnje tudi za zlorabo za druge namene, kot so identifikacija različnih skupin državljanov, nadzor komunikacij, tudi za uporabo v namene politične propagande."