Prometni tokovi in navade so se v teh koronskih časih spremenile, mobilnostne navade so se prilagodile situaciji. Ponekod je občasno zamrl tudi javni promet in marsikje se je osebni avtomobil spet izkazal kot nujno, ponekod kar edino prometno orodje. Manj prometnega vrveža so marsikje zaznale tudi živali in se približale naseljem ter prišle tudi na ceste. Čeprav torej pogosto napovedujemo, da se osebni avtomobili počasi umikajo, predvsem ko osebna lastnina, pa se je zdaj pokazalo, da je avtomobil ponekod zaradi posebnih situacij dobil tudi posebno vlogo. Razloži Andrej Brglez.
Zapeljemo Evropski avto leta Toyoto yaris.
Prometni tokovi in navade so se v teh koronskih časih spremenile, mobilnostne navade so se prilagodile situaciji, avtomobil je ponekod dobil posebno vlogo
Prometni tokovi in navade so se v teh koronskih časih spremenile, mobilnostne navade so se prilagodile situaciji. Ponekod je občasno zamrl tudi javni promet in marsikje se je osebni avtomobil spet izkazal kot nujno, ponekod kar edino prometno orodje. Manj prometnega vrveža so marsikje zaznale tudi živali in se približale naseljem ter prišle tudi na ceste. Čeprav torej pogosto napovedujemo, da se osebni avtomobili počasi umikajo, predvsem ko osebna lastnina, pa se je zdaj pokazalo, da je avtomobil ponekod zaradi posebnih situacij dobil tudi posebno vlogo.
Tako kot obstaja slovenski, obstaja tudi evropski avto leta. In ker je Evropa naša skupna domovina, kakorkoli aktivno že sodelujemo pri izboru slovenskega naj vozila, se moramo ozreti tudi širše. Evropski avto leta za leto 2021 je Toyotin maček yaris. Najprej in na začetku. Pravih »malčkov« na evropskih cestah ni več, tudi pri Toyoti jim je uspelo bivalni prostor avtomobila maksimalno povečati. In ob tem zunanjost oblikovati privlačno, zanimivo, s kombinacijami barv karoserije celo atraktivno. To je prvi vtis, ko voznik, ali zgolj radovedni mimoidoči opazi vladarja evropskih cest. Oznaka ni le protokolarna, yaris je že dve desetletji prodajna uspešnica, tudi na slovenskih cestah najbolje prodajan model tega japonskega proizvajalca. Vozilu daje le tradicijo, status in pridih eksotike, kajti yaris je v resnici evropski izdelek. Načrtovan, sestavljan in prodajan na stari celini. Ob vseh presežnikih, ki jih mora imeti nagrajeno vozilo, se najprej ustavimo pri hibridnem pogonu, ki ta avto označuje in določa. V vozilo so privijačili povsem novo generacijo, po vrsti že četrto, hibridnih pogonov. Japonci so le pionirji na tem področju in Prius prve generacije je že dolgo zgodovinsko poglavje v stremljenjih po nižjih emisijah. Osnovni agregat je 1,5 litrski trivaljnik, ki sicer z značilnim oglašanjem sporoča svoj izvor, povezali pa so ga z elektromotorjem. Skupna moč obeh agregatov je kar 85 kilovatov, kar je za majhen avtomobil, ki se je rodil kot mestno vozilo, več kot dovolj. Potem je tukaj še brezstopenjski menjalnik, oziroma znamenito planetno gonilo, ki sprejme vse navore agregatov in jih kot enega samega prenese na kolesa… in vsa reč, stlačena pod ljubek pokrov motorja, deluje odlično. V naslednji oddaji vam predstavljamo še več hibridne tehnologije. Že zdaj lahko izdamo, kako yaris za zdaj še prekaša konkurenco. Delovanje pogona je povsem nezaznavno, zvezno, karkoli že počnete za volanom, pa vam porabe goriva ne bo uspelo dvigniti nad 5 litrov. »Moj diesel žre prav toliko,« se oglasi glas za šankom, ampak pri Toyoti ni več dizlov. Razen v velikih pošastih, ki jih izdelujejo za gverilske borce tretjega sveta. Manjšo pripombo imamo le na drobnjakarstvo voznikovega prostora, kjer je kombinacija analognega in digitalnega nekako nedosledna, saj so nekatere funkcije dosegljive s klasičnimi stikali, druge spet pa skozi digitalni uporabniški vmesnik. Ampak nič takšnega, kar lastništvo ne bo odpravilo v nekaj tednih. Ima pa evropski avto leta umazano podrobnost. Ni poceni. V najvišji ravni opreme, kjer je bogato obdarjen z vsemi mogočimi asistenčnimi sistemi in nekaj prestiža pri materialih, se z 23 tisočaki močno zajeda v avtomobilski razred nad sabo.
