S partnerko je pred dobrimi desetimi leti iz Slovenije najprej pobegnil v Berlin, kjer je bila hrana takrat cenejša kot v Sloveniji, najemnine za stanovanja pa nižje. Višanje najemnin, predvsem pa mrzle zime, so ju nato iz Berlina pregnale na Tenerife.
Čiliji so pa zanič, pravi prevajalec in glasbenik Borut Praper, ki jih je na španskem otoku začel gojiti sam
S partnerko je pred dobrimi desetimi leti iz Slovenije najprej pobegnil v Berlin, kjer je bila hrana takrat cenejša kot v Sloveniji, najemnine za stanovanja pa nižje. Višanje najemnin, predvsem pa mrzle zime, so ju nato iz Berlina pregnale na Tenerife. Na otoku je, ker tam ni našel dobre čili omake, sam začel gojiti čilije, hobi pa počasi prerašča v posel:
"Samo še skozi birokracijo se prebijeva, ki je tu zares grozljiva. Tu stvari res trajajo, če želiš karkoli narediti, pa misliš, da boš opravil v enem tednu, to pomeni, da boš potreboval dva meseca. (Glede čilijev) so domačini zelo 'pogumni', vsi se hvalijo, da jejo zelo pikantno, ko pa jim daš omako moči tri od pet, že jamrajo. Ampak seveda želijo vsi poskusiti tudi omako z močjo pet in je grozno."
Tudi v pogovoru je Borut vztrajal, da se z novinarjem tikata. Na Tenerifu namreč nihče nikogar ne vika:
"Recimo, prideš na policijsko postajo, da urediš kakšne dokumente, in ti reče policistka mi niño (slov. dragi otrok). Pa tikajo te vsi. Tudi na policiji, uradih in davčni upravi te tikajo. In ti njih."
