Evropa osebno

Nekateri ljudje se morajo samo naučiti sporazumevati z drugimi, ponovitev

V poslušanje ponovno ponujamo pogovor s Paymanom Qasimianom, ki je moral dvakrat pobegniti iz Irana. Prvič je zatočišče našel v Združenih državah Amerike, zdaj pa živi v Mariboru, kjer dela in se ukvarja z gledališčem

payman-qasimian-1200x675
foto: Osebni arhiv

Payman Qasimian noče igrati na karto usmiljenja, noče igrati vloge žrtve. Čeprav je v Iranu, kjer se je njegova zgodba začela, v resnici bil žrtev. Pripadal je preganjani verski manjšini bahajcev.

"V Iranu nisem imel enakih pravic, kot jih imajo muslimani. Bahajcem se na primer ni dovoljeno vpisati na fakulteto. Pri devetnajstih sem odšel v sosednji Pakistan, kjer sem se obrnil na pisarno Združenih narodov in zaprosil za azil. Povedal sem jim svojo zgodbo in po enem letu so me skupaj z družino sprejele Združene države."

Uspelo mu je pobegniti v Slovenijo, kjer je nastopal tudi v predstavi Skozi oči begunca.

"Izjemno pomembno se mi zdi, kaj mislijo o nas mlajše generacije. Pogosto so mislile, da smo begunci nevarni umazanci z dna družbe. Zato me je navduševalo, ko so spoznavale naše resnične zgodbe. Na začetku jim ni bilo mar, niso razumeli. Na predstavo so gledali samo kot na zabavo. Toda ko smo se pogovarjali po predstavi, je bilo že povsem drugače."