Epidemija je otroke in mladostnike še bolj prikovala k računalnikom, tablicam in pametnim telefonom, saj so ti postali nujno orodje za šolanje. Nekateri otroci so se prvič srečali s sodobno tehnologijo, drugim so splet in socialna omrežja dobro poznana. Miha Kramli, terapevt in vodja centra za zdravljenje zasvojenosti v novogoriškem zdravstvenem domu, opaža več zlorab sodobne tehnologije, ko so otroci in mladostniki čas pred računalniki, namesto za učenje, izkoriščali za zabavo.

"Tehnologija je nekaj enkratnega, a le, če jo znamo pravilno uporabljati," poudarja terapevt in vodja centra za zdravljenje zasvojenosti v novogoriškem zdravstvenem domu Miha Kramli

Epidemija je otroke in mladostnike še bolj prikovala k računalnikom, tablicam in pametnim telefonom, saj so ti postali nujno orodje za šolanje. Nekateri otroci so se prvič srečali s sodobno tehnologijo, drugim so splet in družabna omrežja dobro poznana. Miha Kramli, terapevt in vodja centra za zdravljenje zasvojenosti v novogoriškem zdravstvenem domu, opaža več zlorab sodobne tehnologije, ko so otroci in mladostniki čas pred računalniki, namesto za učenje, izkoriščali za zabavo.

"Ko delamo ob pomoči nove tehnologije, je narava toliko prizanesljiva, da začutimo utrujenost in naveličanost. Komaj čakamo, da naredimo odmor in da delo prekinemo. Kadar pa te tehnologije uporabljamo za sprostitev, ali na družabnih omrežjih ali igricah, takrat pa utrujenosti ne začutimo."

Naša in življenja naših otrok so vse bolj odvisna od novih tehnologij in tega nas ne sme biti strah, dodaja Kramli. Bati se moramo zasvojenosti.

"Starši kličejo in opozarjajo, da njihovi otroci po cele noči preživijo na telefonu in tablici, da opuščajo redno prehrano, higieno in druge družinske hišne obveznosti. Da ne govorimo o tem, da ne opravljajo obveznosti za šolo. Starši govorijo o skrhanih družinskih odnosih in porastu nasilja, kar je že opaženo in tudi potrjeno s statistiko v našem centru."

Pojasni še, kaj se ob vse pogostejši rabi tehnologij dogaja v naših možganih.

"V virtualnem svetu dobijo naši možgani zaradi hitrega preklapljanja med vsebinami izkušnjo, da lahko, ko nam nekaj ne ustreza, to v nekaj sekundah zamenjamo. V realnem svetu pa to ni mogoče. Ko se možgani navadijo, da sta v virtualnem okolju možni hitra menjava vsebin in celo regulacija občutkov, zelo težko sprejemajo realno. V virtualnem je lepo, realno pa je vse težje in vse bolj naporno. Zato imamo vse več mladih, ki so v virtualnem svetu živi, realnega pa ne zmorejo."

Karin Zorn Čebokli