Zakaj sta spolno nadlegovanje in nasilje še vedno tabu, zakaj prekiniti molk in kako zaščititi žrtve? Gosta podkasta sta Mojca Lukan in Andraž Kos, ki pravi, da odurnost spolnega nasilja žal (še) ni samoumevna

Zakaj sta spolno nadlegovanje in nasilje še vedno tabu, zakaj prekiniti molk in kako zaščititi žrtve? Gosta podkasta sta Mojca Lukan in Andraž Kos, ki pravi, da odurnost spolnega nasilja žal (še) ni samoumevna

"Jaz ne morem povedati, kako mi je žal, da mora v 21. stoletju prijateljica hoditi po mestu s ključi med prsti, ker jo je strah. Mislim, kje živimo, a se lahko že premaknemo naprej od tega, prosim," pravi 23-letni študent psihologije Andraž Kos. Dodaja, da se v procesu izobraževanja teme spolnega nadlegovanja in nasilja skorajda niso dotaknili. "Ta teden imamo na fakulteti seminar na temo spolnega nasilja. Pet nas je v skupini, a se niti eden od nas ne spomni, da bi se o tem pogovarjali. Samo klasična banana, damo gor kondom. Da bi pa se usedli in pogovorili; to se sme, to se ne sme, neke stvari pa so siva cona in se moramo o njih pogovoriti. Tega ni bilo."

Petindvajsetletna mlada raziskovalka na Oddelku za pedagogiko in članica Inštituta 8. marec Mojca Lukan pravi, da meje pri spolnem nasilju niso zabrisane: "Preprosto je konsenzualno ali pa ni. Kot smo mi predlagali model 'samo ja pomeni ja', je konsenzualno to, kar je pod svobodno voljo, torej pristanek vseh, ki so udeleženi. Lahko je izraženo besedno ali nebesedno, dokler je izraženo strinjanje. Tukaj jaz ne vidim dvoumnosti. Sicer pa je treba zelo malo truda vložiti v to, da preveriš. Kaj je to, da se prepričaš, v primerjavi s posledicami za to osebo, če si nečesa ne želi." Pogovor o spolnem nadlegovanju in nasilju je ključen, okolica, ki molči, na neki način sodeluje pri dogajanju, kakor koli boleče je to slišati, pojasnjuje. Se je pa o tem izredno težko pogovarjati.

"S prijatelji in vrstniki se o tem v resnici zelo malo pogovarjamo, če že, pa na neki abstraktni ravni. O tem je težko govoriti, če se že pogovarjamo, se o nekih minimalnih rečeh, minimalnih v narekovajih. Pogovarjamo se o filmih ali o nekih primerih, ki so dovolj oddaljeni od naših življenj. Na primer, a veš, tisti primer iz Španije."

Uršula Zaletelj