Nika Mori je delala kot stevardesa v eni večjih letalskih družb ter v zraku in na tleh nabirala raznovrstne, tudi zelo nenavadne izkušnje.
Nika Mori je delala kot stevardesa v eni večjih letalskih družb ter tako na letalu kot na kopnem nabirala raznovrstne, tudi zelo nenavadne izkušnje
"Prvič sem se učila gasiti z gasilnim aparatom ter opraviti porod, če bi se ta slučajno zgodil na letalu, ker na njem ni zdravnika. Morali smo biti usposobljeni za popolnoma vse. Imeli smo tudi tečaj samoobrambe za primer, če bi med potniki vzniknilo nasilje. V tem primeru bi jih morali vkleniti."
Nenavadna izkušnja je bil tudi polet v mesto Džida v času ramazana, na katerem so bili po večini verniki, ki so romali v Meko:
“Med pristankom, ko mora biti naša zbranost največja in morajo biti potniki privezani z varnostnim pasom, sedeti pri miru in čakati, da pristanemo, je celotna kabina vstala in začeli moliti. Treba je bilo poskrbeti za to, da se niso poškodovali, da so se vsedli, treba jih je bilo pomiriti.”
Po večmesečni (dobesedni) prizemljenosti in ustavitvi letalskega prometa je veliko njenih kolegov in kolegic z vseh koncev sveta izgubilo službe, sama pa se je, še preden bi se zgodilo kaj takega in bi morala na vrat na nos spakirati kovčke, odločila skleniti to poglavje življenja in se vrnila v rodno Posočje, ki ji je ljubše od Dubaja:
“Velika razlika je bila med epidemijo covida. V Sloveniji so zaprli občine, v Dubaju pa si bil zaprt v svojem stanovanju in nisi mogel na sprehod. Dobil si prepustnico, da greš za dve uri v trgovino oziroma da greš zelo na hitro ‘na zrak’.”
