Kar 99 odstotkov vseh podatkov se prenaša po optičnih vlaknih, ki skoraj nezavarovana ležijo tudi nekaj tisoč metrov pod vodo.

Zdi se, da podatki do naših elektronskih naprav priletijo predvsem po zraku. A brezžične povezave so le zadnji, zelo kratek del njihove poti. Podatki se med državami in celinami skoraj v celoti pretakajo po kablih. Hrbtenica celotnega svetovnega interneta so majhni, kot vrtna cev za zalivanje vrta široki kabli, ki ležijo na dnu svetovnih oceanov. Kar 99 odstotkov vseh podatkov se prenaša po optičnih vlaknih, ki skoraj nezavarovana ležijo tudi nekaj tisoč metrov pod vodo.

A kako ranljiva je ta infrastruktura, ki je omogočila globalizacijo modernih gospodarstev? Kako občutljiva je na fizične in prisluškovalne grožnje, lahko kakšen dogodek ogrozi delovanje celotnega sistema? Kako sploh položiti nekaj tisoč kilometrov dolg kabel? V Frekvenci X sledimo potem podatkov po morskem dnu.

"Danes imamo več kot milijon kilometrov podmorskih kablov. To je tehnologija, ki je omogočila globalizacijo interneta, drugače bi bil internet skupek lokalnih omrežij. Po kablih se pretaka 99% vsega globalnega podatkovnega prometa."

Gosti: dr. Matej Huš (Kemijski inštitut), dr. Boštjan Batagelj (Fakulteta za elektrotehniko UL), Simon Webster (ISCPC).

Jan Grilc, Matej Huš