Skoraj natanko leto dni v naših oddajah nenehno opozarjamo, da epidemija nikakor ne prizadeva le tistih, ki so okuženi ali bi jih okužba z virusom lahko ogrozila, pač pa da med najranljivejše skupine nedvomno sodijo tudi otroci in mladi. Nenehnim opozorilom navkljub pa so rezultati raziskave med študenti, ki so razkrili, da vsak četrti razmišlja o samomoru, minuli teden močno presenetili javnost.

"Raziskava kaže, da vsak četrti študent razmišlja o samomoru, skoraj 90 odstotkov jih doživlja depresijo in anksiozna stanja. Bojim se, da bomo posledice ukrepov pri študentih opažali, ko ukrepov že zdavnaj ne bo več"

Skoraj natanko leto v naših oddajah nenehno opozarjamo, da epidemija nikakor ne prizadeva le tistih, ki so okuženi ali bi jih okužba z virusom lahko ogrozila, pač pa da med najranljivejše skupine nedvomno sodijo tudi otroci in mladi. Ukrepi so namreč silovito posegli v njihova življenja prav v času, ko so socializacija, druženje, šolsko podporno okolje in vrstniki njihove razvojne potrebe. In medtem ko so mlajši otroci in tisti s posebnimi potrebami v javnosti še dobili glasne zagovornike, je bilo razumevanja za najstnike in mladostnike bistveno manj. Redko so se oglašali sami, na njihove stiske so opozarjali le redki profesorji, neopazne so bile študentske organizacije. Zato so v času, ko se je peščica dijakov prvič uprla na cestah in so se v medijih le pojavile prve izjave podpore, številni med njimi že doživljali resne stiske.

Na stiske študentov je opozoril tudi dr. Tomaž Vec, vodja Psihosocialne svetovalnice za študentke in študente ter zaposlene na Univerzi v Ljubljani.

Študenti se na svetovalnico obračajo s številnimi težavami – od težav pri učenju in ohranjanju koncentracije do samomorilnih misli. Raziskava, opravljena pri nas (NIZJ, Univerza na Primorskem in Filozofska fakulteta Uni v LJ), kaže, da kar 89 odstotkov študentov doživlja depresijo in anksiozna stanja.

"Devetinosemdeset odstotkov je presunljiv podatek. Če pogledamo na povečevanje anksioznosti v Sloveniji na splošno med epidemijo, je to znašalo deset odstotkov. Vidimo, da se študentje težje znajdejo, da se je veliko več psihosomatike pojavilo pri njih, več težav z alkoholom, s psihoaktivnimi snovmi. Vsak četrti študent razmišlja o samomoru."

Čeprav pričakovani so rezultati raziskave minuli teden močno presenetili javnost. Mladi bi nujno potrebovali vsestransko in sistematično pomoč, o kateri pa ni videti, da bi jo kdo vsaj že načrtoval. Čeprav gre tudi v tej starostni skupini – za življenja!

Mladim so na voljo še:
Psihološka svetovalnica za študente v stiski
Zavod Študentska svetovalnica
Društvo študentov psihologije Maribor
Slovenska krovna zveza za psihoterapijo

Vse tiste, ki doživljate stiske, spomnimo, da so strokovnjaki s področja duševnega zdravja za razbremenilne pogovore na voljo v številnih zdravstvenih domovih po vsej Sloveniji oz. tudi na brezplačni enotni številki 080 51 00. Podrobnosti najdete na spletni strani NIJZ.

Špela Šebenik