Zoom, Teams in podobne aplikacije so poskrbele, da smo se še bolj zasedeli. Kaj večurno dnevno sedenje povzroča naši hrbtenici in kako si počasi spet pridobiti boljšo telesno pripravljenost? Svetujeta dr. Dejan Kernc, kineziolog ter vodja in ustanovitelj sistema vadbe re.aktiv, in Mitja Samardžija, vodja oddelka za šport na Inštitutu za medicino in šport.

Zoom, Teams in podobne aplikacije so poskrbele, da smo se še bolj zasedeli. Kaj večurno dnevno sedenje povzroča naši hrbtenici in kako si počasi spet pridobiti boljšo telesno pripravljenost

"Vsakdanje funkcioniranje se je spremenilo. Zaradi domačega okolja, kjer se najpogosteje zadržujemo, tudi večkrat vstanemo, kot bi sicer, saj opravljamo tudi druge stvari, ki jih v službi verjetno ne bi. Delamo tudi več pavz," opozarja dr. Dejan Kernc, kineziolog ter vodja in ustanovitelj sistema vadbe re.aktiv.

"Z vidika bolečin v križu so kratkotrajni odmori zelo priporočljivi, da ne ohranjamo dolgotrajnega statičnega položaja. Ko sedimo ob računalniku, imamo zaslon v nekoliko nižji poziciji, kot je glava, ki je tako nekoliko bolj predklonjena. V takšnem položaju je teža naše glave še enkrat večja. Predstavljajte si, da to ponavljate dan za dnem. Porast bolečin v vratnem delu je kar velik."

S težavami v hrbtenici se spopada osem desetin odraslih

Raziskave so pokazale, da samo sedenje ne vpliva na bolečine v križu. Pozorni moramo biti na zakrčenost, ki pride z dolgotrajnim sedenjem in stresom. Tudi splošna raven funkcioniranja je med epidemijo padla. Kako pa si lahko sami pomagamo pri bolečinah v hrbtenici?

"V največji meri pomaga gretje razbolelega predela, saj gre za vnetje, kjer se z gretjem strukture hitreje regenerirajo. Ni nujno, da to pomaga čisto vsem. Poslušajte telo. Hrbtenica se odzove vsakemu posebej. Zmotno razmišljanje je, da je treba ob bolečinah v križu počivati. Seveda se je treba gibati, priporočljiva je hoja, ki zelo blagodejno uvpliva na razbremenitev, a vse do bolečine. Lahko delate krepilne in raztezne vaje. Nasvet, ki zajema vse skupaj, je, da bodite potrpežljivi. Pogosto se posamezniku stanje zelo izboljša, a se v popolnosti preda vsemu skupaj in se njegovo stanje spet poslabša."

"Psihološko gledano smo zdaj na rekreacijo bolj pripravljeni, kot smo bili pred epidemijo," razmišlja Mitja Samardžija, vodja oddelka za šport na Inštitutu za medicino in šport.

"Lačni smo gibanja, lačni smo dogodkov in vseh pozitivnih učinkov športa. To je tudi prva nevarnost. Glavna ovira pri ukvarjanju s športom je ta, da količinsko zdaj ne zmoremo veliko, sploh pa ne zmoremo delati velikih obremenitev dalj časa. Treba je časovno umirjeno dvigovati obremenitev, šele potem dvigniti intenzivnost vadbe, saj je vzdržljivost zelo povezana s tveganjem za pojav poškodbe. Če vzdržljivosti ni, se pojavi utrujenost, ki je največkrat vzrok za nastanek poškodb, sploh pri rekreativnih športnikih."

 

 

Jure Jeromen