Koronavirus

Odmerka cepiva proti covidu-19 sta za telo kot športni trening

Dr. Zarja Muršič o tem, kaj se dogaja v telesu ob cepljenju, kaj se lahko zgodi, ko dosežemo čredno imunost, in ali bo pandemije enkrat konec

Zarja Muršič
dr. Zarja Muršič
foto: osebni arhiv

Cepivo, ki sta ga razvila ameriški Pfizer in nemški BioNTech, po prvem odmerku tveganje za okužbo s koronavirusom zmanjša za 70 odstotkov. Po drugem odmerku pa je tveganje manjše za 85 odstotkov. Študija, izvedena na Škotskem, pa je medtem pokazala, da cepivi, ki so ju proizvedli Pfizer in BioNTech ter AstraZeneca in oxfordska univerza, po prvem odmerku zmanjšata tveganje za hospitalizacijo zaradi covida-19. Proti čemu vse pa nas lahko cepivo še ščiti?

"Cepiva na splošno ponujajo različne stopnje zaščite. Govorimo lahko o neposredni zaščiti, ki ščiti pred znaki covida-19, in o posredni zaščiti, ki ščiti pred okužbo in širjenjem. Vsa cepiva, ki so do zdaj odobrena za uporabo znotraj Evropske unije, ponujajo obe zaščiti, a ti nista stoodstotni. Cepiva se še posebej dobro odrežejo pri preprečevanju poteka bolezni, pri čemer bi okuženi potreboval bolnišnično oskrbo ali pa bi lahko celo umrl." dr. Zarja Muršič, biologinja in komunikatorka znanosti

Pred odločitvijo za cepljenje ima veliko ljudi zadržke tudi zaradi morebitnih stranskih učinkov po cepljenju, ki so, kot pojasni dr. Zarja Muršič, lahko prisotni.

"Tretjina tistih, ki so prejeli Pfizerjevo cepivo, je poročala o glavobolu in utrujenosti, manj ljudi pa tudi o vročini. Ko sprejmemo prvi odmerek cepiva, v telo dobimo neki tujek. V prvih tednih po prejemu odmerka se naš imunski sistem začne učiti prepoznavanja tega tujka. Ob tem, ko dobimo drugo dozo, so naše celice že opravile neki trening, takrat so pripravljene, da dajo vse od sebe. Imamo še boljši imunski odziv. V telesu tako potečeta dva treninga. Pri nekaterih so lahko treningi bolj naporni kot sama tekma, a pomembno je poudariti, da tudi stranski učinki v nekaj dneh po cepljenju izzvenijo. Menim, da je to še vedno boljša možnost, kot pa da pustimo imunski sistem brez treninga pred morebitnim srečanjem s koronavirusom."

"Z vsemi štirimi sezonskimi koronavirusi se prvič srečamo kot otroci in večinoma le lažje zbolimo. Tako naš imunski sistem ni več naiven za okužbo in zato pozneje redkokdaj prihaja do težjih potekov bolezni. Čeprav je imunost sicer kratkotrajna, pa je zaščita pred težjim potekom bolezni daljša. Cilj je precepljena populacija oziroma kolektivna imunosti. O tej govorimo, ko je na okužbo imun tolikšen delež prebivalstva, da ta zaščiti tudi neimune posameznike," pojasnjuje dr. Zarja Muršič. Raziskovalci napovedujejo, da covida-19 ne bo zares konec, bo pa konec pandemije.

"Predvsem se je treba usmeriti v to, kaj želimo čim bolj zmanjšati. Meni se zdi pomembno zmanjšati število smrti in hospitalizacij zaradi covida-19. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da kar nekaj mladih, ki morda ne potrebujejo zdravniške oskrbe, lahko razvije tako imenovan dolgi covid. Zanje ima lahko okužba s koronavirusom dolgoročne posledice."