Zarja Vršič je mlada raziskovalka na Filozofski fakulteti, asistentka na Oddelku za prevajalstvo in avtorica knjižnega prvenca, zbirke kratkih zgodb Kozjeglavka. Opišemo jih lahko kot zbirko nenavadnih kratkih zgodb, ki je sicer izšla predlani, a še vedno vznemirja kritike in bralce. Izšla je pri Cankarjevi založbi in bila nominirana za najboljši literarni prvenec.
Zarja Vršič je avtorica knjižnega prvenca Kozjeglavka
Če bi mladini priporočala roman, bi to bil Roald Dahl, če pa bi šlo za bolj resno delo, bi to bili Prišleki Lojzeta Kovačiča. Zarja Vršič je mlada raziskovalka na Filozofski fakulteti, asistentka na Oddelku za prevajalstvo in avtorica knjižnega prvenca, zbirke kratkih zgodb Kozjeglavka. Opišemo jih lahko kot zbirko nenavadnih kratkih zgodb, ki je sicer izšla predlani, a še vedno vznemirja kritike in bralce. Izšla je pri Cankarjevi založbi in bila nominirana za najboljši literarni prvenec.
"Vmes sem do nekaterih zgodb spremenila odnos. Še vedno stojim za tem, kar sem napisala, a na zgodbe gledam z drugim očesom."
Pisanje je trenirala pri Andreju Blatniku na delavnicah kratke proze. Večina zgodb Kozjegalvke, ki obsega 34 zgodb, je nastala ravno tam. Pravi, da ne ve, "kako bi pisala po tolikšenem času, ko kakšno leto nisem nič napisala. V glavi sem si predvajala mini film in opazovala od zunaj."
"Ko sem prevajala kakšne stvari, ki mi kot prevajalki niso sedle, v smislu, da nisem razumela poezije, sem se začela zavedati, kako pomembno je, da ti avtorji zlezejo pod kožo."
Zarja Vršič o svojem procesu ustvarjanja pove, da ko gleda nazaj, težko določi, ali si je literarne like res zavestno izmislila, saj so se nekateri izpisali sami od sebe.
"Želela sem priti do neke univerzalnosti, da liki nimajo imen. Meni se to ne zdi potrebno. Zgodbe hočejo biti osnovne, nevezane na geografski prostor in čas. Ko sem izbirala naslov, sem imela določene pogoje: nisem želela, da bi bila zbirka poimenovana po eni od zgodb, kar se je na koncu zgodilo, ker se nisem mogla spomniti ničesar boljšega."
