Med epidemijo je bilo večkrat slišati kičaste opazke, da imamo končno čas za uživanje zakona, partnerstva in družine. Malokrat pa smo pomislili na tiste samske, ki se morajo šele sparčkati; na mlade ali manj mlade, ki bi se šele spoznali, pa so razmere usekale s krasno novo realnostjo, ki zahteva povsem nove pristope. Prostori druženja so postali prepovedani, občine zaprte, ostali s(m)o sami in s spletom. Še dobro, da obstaja, sicer bi nas sla po druženju v dvoje raztrgala. Če imate to izkušnjo, prosim, povejte stricu Mihiju in Nebulozam, kako ste prakticirali parčkanje v času korone? Digitalno ali kako drugače? Pa kakšne so prednosti in slabosti nove resničnosti, kar zadeva lov nanjo ali nanj?
