Jezikanje

Energijsko vrednost živil merimo v džulih, čeprav poznamo kalorijske bombe

Dr. Helena Dobrovoljc pojasnjuje rabo (ne)uradnih merskih enot in simbolov: od klaftre drv do osnovnih enot za maso, dolžino, čas in temperaturo

diet-695723_1920
foto: PixaBay

Zakaj govorimo o kaloričnih živilih, a moramo namesto kalorij navajati mednarodno mersko enoto džul (joule)? Ravnamo se po mednarodnem sistemu enot in kodifikaciji Urada Republike Slovenije za meroslovje. V strokovnih in medijskih besedilih bi tako morali upoštevati skupni standard: džul. Kljub temu je v rabi veliko izpeljank, razlaga dr. Helena Dobrovoljc z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša

"Kalorija je dobila že neki preneseni pomen, ki je precej neodvisen od merske enote. Opažamo, da je tudi besedotvorno zelo produktivna, saj nastopa kot izpeljanka: imamo kalorijski, govorimo o kaloričnosti, neko živilo je kalorično, celo žargonsko kalorik, poznamo tudi kalorimetre, v poljudni rabi govorimo o kalorijskih bombah; to vse so izrazi za živila, ki imajo visoko energijsko vrednost."

Zakaj pišemo enoto za merjenje temperature z malo začetnico, simbol pa z veliko začetnico (K)? Zakaj simbol za meter (m) z malo, za mach pa z veliko (M)? Tudi o tem in o starih merskih enotah, ki smo jih v oddaji Jezikanje že obravnavali.