V obdobjih raznovrstnih kriz so stiske družin še posebej velike. Anita Ogulin, predsednica ZPM Moste Polje, kjer vodijo tudi program Botrstvo, poudarja, da so številni moški vsekakor tudi povsem sami sposobni prevzemati bremena vzgoje več otrok. Toda njihova dolgoletna praksa kaže, da so v hudih časih kriz in stisk praviloma ženske tiste, ki nosijo večja, težja in dolgotrajnejša bremena. Prositi za pomoč, povedati, da ne zmoreš in da sploh ne vidiš več, kako naprej, je nepopisno težko.
Ženske praviloma pozneje obupajo in prej poiščejo pomoč, kažejo dolgoletne izkušnje Anite Ogulin. Prositi za pomoč, povedati, da ne zmoreš in da sploh ne vidiš več, kako naprej, je nepopisno težko
"Ugotavljamo, da ženske v krizah prevzemajo preveč bremena nase, da ga ne zmorejo, da zato tudi zbolevajo," opozarja Anita Ogulin, predsednica ZPM Moste - Polje, kjer vodijo tudi program Botrstvo. V obdobjih raznovrstnih kriz so stiske družin še posebej velike. In čeprav so številni moški vsekakor tudi povsem sami sposobni prevzemati bremena vzgoje več otrok, njihova dolgoletna praksa kaže, da so v hudih časih kriz in stisk praviloma ženske tiste, ki nosijo večja, težja in dolgotrajnejša bremena.
"Moški so v preštevilnih primerih dobesedno zamrznili, ženske so bile tiste, ki so morale po pomoč, a ta je tudi zanje predstavljala veliko breme. Prositi za pomoč, povedati, da ne zmoreš otroku dati najnujnejšega, da ne moreš obdržati ali najti službe, da sploh ne vidiš več, kako naprej, je namreč nepopisno težko."
Spomni se mame treh otrok iz družine, kjer je najprej izgubil službo mož, nekoliko pozneje je izvedela, da odpoved čaka tudi njo. Čeprav so ji ponudili pomoč več programov, ki potekajo pod pokroviteljstvom ZPM Moste - Polje, je mama dan po obisku storila samomor. "Stiske žensk v času kriz so nepredstavljive in trajajo še danes."
Ženske dobrobit drugih družinskih članov pogosto postavijo pred vse svoje želje in potrebe, tudi za ceno lastnega zdravja: "Spomnim se mame treh deklic, ki je po družinski tragediji ostala sama. V službo je hodila izključno ponoči, da je čez dan lahko skrbela zanje. To je trajalo nekaj let, nato je neozdravljivo zbolela tudi sama."
V zadnjem letu epidemioloških ukrepov so se v stiskah znašli tudi izobraženi ljudje, ki prej nikoli niso prosili za pomoč: "Sram jih je, da ne zmorejo več poskrbeti za preživetje, čeprav so prej zmogli, morda zgolj za osnovno, a so." Vse več je resnih posledic tudi na duševnem zdravju, opozarja sogovornica:
"Akademsko izobražena mamica je hkrati z izgubo službe izgubila tudi svojo socialno mrežo. Čez nekaj mesecev ni zmogla več poskrbeti ne zase, ne za gospodinjstvo, ne za svoje otroke, izgubila je stik s sabo. In takih primerov je veliko."
In kadar starši iz kakršnih koli razlogov ne zmorejo opravljati svojih vlog, velikokrat breme prevzemajo stari starši, še posebej babice. Kadar to ni mogoče, pa so pogosto deklice in dekleta tista, ki prevzemajo starševske, še posebej pa gospodinjske obveznosti:
"Skrbijo za sorojence in za gospodinjstvo, pogosto v želji po preživetju družine skrijejo svoje potenciale in sanje. Skrbi nas, da ti otroci ne razmišljajo več o tem, kam se bodo vpisali, kako se bodo šolali, pač pa predvsem, kako bodo lahko čim prej kaj zaslužili, da bodo lahko pomagali pri preživetju družin."
Čas epidemije je številnim ženskam prinesel tudi bistveno večjo obremenitev s šolanjem na daljavo. V pred kratkim predstavljeni anketi Inštituta 8. marec z več kot 2600 sodelujočimi je namreč kar dve tretjini žensk zatrdilo, da pri šolskih obveznosti v času šolanja na daljavo otroku/-om pomagajo samo one. Več kot polovica sodelujočih je navedla, da gospodinjska dela v družini opravljajo pretežno ženske. In tudi praksa družin, ki jim pomagajo pri ZPM Moste - Polje, kaže, da so takrat, ko je zaradi bolezni otrok, starih staršev ali drugih družinskih članov potrebna nenehna nega, praviloma ženske tiste, ki prevzamejo tako breme, se odrečejo karieri, lastni službi, s tem pa postanejo tudi ekonomsko podrejene. Med epidemijo pa se je povečal tudi problem nasilja v družinah, kjer so prav tako žrtve po večini ženske. "Če se jim uspe izviti iz teh okolij in odidejo, pa pogosto postanejo žrtve revščine, ker s svojimi dohodki ne morejo preživeti."
Čas različnih kriz, svetovnih, družbenih, gospodarskih ali pa samo intimno družinskih, kaže, da ženske nosijo velikanski delež bremen, a da imajo tudi izjemno moč, ob 8. marcu bodri Anita Ogulin:
"Številne so dobesedno spremenile svet, ko so spremenile svoje življenje in se jim za to lahko samo poklonim! Če združimo našo moč, energije, ljubezen, če se podpiramo, verjamem, da se nam obeta lepša prihodnost!"
Anita Ogulin, gostja današnje oddaje, je prav tako med tistimi, ki spreminjajo svet in ki so marsikomu spremenili svet. Tudi zato so jo v uredništvu revije Zarja Jana uvrstili med letošnje kandidatke za Slovenko leta, za izbor katere glasovanje še zmeraj poteka.
Združuje pa tudi program Botrstvo, pod njegovim pokroviteljstvom od jeseni poteka tudi projekt "Botrstvo v športu". Namesto fizičnih vstopnic za ogled 60. pokala Vitranc, ki bo ta konec tedna potekal brez gledalcev ob progi, bo z nakupom virtualne vstopnice mogoče podpreti mlade športnike, ki so se znašli v stiski. Vstopnice si boste lahko zagotovili s poslanim SMS-sporočilom in ključno besedo VITRANC5 na 1919. Celoten izkupiček od vaših donacij za vstopnice bo namenjen projektu Botrstvo v športu. Hvala vsem za pomoč mladim v stiski.
