Osnova šola Koper je vodilna partnerica evropskega projekta "Izzivi medkulturnega sobivanja". Osnovni cilj projekta je prispevati k razvijanju vrednot medkulturnosti ter k izboljšanju strokovne usposobljenosti vodstvenih in strokovnih delavcev v vzgojno-izobraževalnih zavodih za uspešnejše vključevanje otrok priseljencev iz drugih jezikovnih in kulturnih okolij v slovenski vzgojno-izobraževalni sistem. Epidemija je izzive okrepila, težave poglobila. Otroci priseljenci, ki so prišli pred začetkom novega šolskega leta, so se lahko pravočasno računalniško opismenili in spoznali sovrstnike. Ostali, ki so prišli med letom, pa ne več na ta način.
Osnovna šola Koper je vodilna partnerica evropskega projekta Izzivi medkulturnega sobivanja. Osnovni cilj projekta je prispevati k razvoju vrednot medkulturnosti ter k izboljšanju strokovne usposobljenosti delavcev
Osnovna šola Koper je ena tistih osnovnih šol, na katero se vsako leto vpisuje večje število tujejezičnih otrok, ki slabo razumejo slovenski jezik ali pa ga sploh ne. Vseh otrok, ki se pri njih šolajo prvo in drugo šolsko leto, je v tem hipu 30. Osnovna šola Koper je tudi vodilna partnerica evropskega projekta Izzivi medkulturnega sobivanja. Glavni cilj projekta je prispevati k razvijanju vrednot medkulturnosti ter k izboljšanju strokovne usposobljenosti vodstvenih in strokovnih delavcev v vzgojno-izobraževalnih zavodih za uspešnejše vključevanje otrok priseljencev iz drugih jezikovnih in kulturnih okolij v slovenski vzgojno-izobraževalni sistem.
Strokovna koordinatorica projekta na Osnovni šoli Koper Mojca Jelen Madruša pojasni, da prihajajo tujejezični otroci v slovenske osnovne šole iz različnih kulturnih in jezikovnih okolij. V Kopru najpogosteje s Kosova, iz Bosne in Hercegovine ter Severne Makedonije. Manj pogosto prihajajo otroci iz Ukrajine, Bolgarije, Afganistana ali Sirije.
"Za vsakega otroka in njihove starše si na šoli vsekakor želimo, da bi se počutili sprejete in varne. Zato iščemo in razvijamo različne prakse dela vključevanja. Za to si prizadevamo tudi v zdajšnjem projektu Izzivi medkulturnega sobivanja, ki ga strokovno vodimo in v katerega je vključenih kar 90 vzgojno-izobraževalnih zavodov iz različnih krajev po Sloveniji."
Epidemija je izzive okrepila, težave poglobila. Otroci priseljenci, ki so prišli pred začetkom novega šolskega leta, so se lahko pravočasno računalniško opismenili in spoznali sovrstnike. Drugi, ki so prišli med letom, so imeli prvi stik s šolskim okoljem prek računalnika.
"V septembru in oktobru so bili učenci v šolah deležni intenzivnih tečajev učenja slovenščine in pa seveda podpore pri drugih predmetih, kar se je pozneje preneslo na spletno učenje. To zagotovo ni primerljivo s tistim, ko je učenec v šoli in je pri vseh urah pouka v stiku z jezikom, se pogovarja s sošolci in učitelji, usvaja tudi neki učni jezik in ima možnost druženja z vrstniki tudi po pouku na različnih interesnih dejavnostih."
Mojca Jelen Madruša poudarja, da so njihove izkušnje sodelovanja dobre. Ponekod so organizirali tudi spletni tečaji slovenščine za starše.
"Vsekakor smo iskali poti in načine, ki so bili za vsakogar v danem trenutku optimalno najboljši. Skušali smo se v bistvu postaviti v čevlje teh družin ter razumeti njihova ozadja in zgodbe."
