Več kot 2600 staršev je v le šestih dneh odgovorilo na spletno anketo Inštituta 8. marec o šolanju na domu in hkrati tudi opisalo razmere in njegov vpliv na počutje in odnose v družinah. Šolanje na daljavo je namreč močno poseglo v njihovo življenje in poglobilo socialne in družbene neenakosti. To so zgodbe o izčrpanosti, tesnobnosti, apatičnosti, depresiji, občutku brezizhodnosti. Sodelujoči v anketi so opisali številne stiske ter vse prej kot idealizirano podobo življenja družin v času šolanju na domu, pravita Mark J. Užmah, član inštituta 8. marec, študent pedagogike in vodja raziskave ter strokovna sodelavka, metodologinja dr. Jasna Mažgon, profesorica metodologije na Oddelku za pedagogiko in andragogiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani.
To so tudi zgodbe o izčrpanosti, tesnobnosti, apatičnosti, depresiji, občutku brezizhodnosti, številnih stiskah ter vse prej kot idealizirani podobi življenja družin v obdobju šolanju na domu
Več kot 2600 staršev je v le šestih dneh odgovorilo na spletno anketo Inštituta 8. marec o šolanju na domu in hkrati tudi opisalo razmere in vpliv na počutje in odnose v družinah. Šolanje na daljavo je namreč močno poseglo v njihovo življenje in poglobilo socialne in družbene neenakosti. Sodelujoči v anketi so opisali številne stiske ter vse prej kot idealizirano podobo življenja družin v obdobju šolanja na domu.
"To so zgodbe o izčrpanosti, tesnobnosti, apatičnosti, depresiji, občutku brezizhodnosti," pravita Mark J. Užmah, član Inštituta 8. marec, študent pedagogike in vodja raziskave, ter strokovna sodelavka, metodologinja dr. Jasna Mažgon, profesorica metodologije na Oddelku za pedagogiko in andragogiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani.
Analiza odgovorov je pokazala to, na kar nevladne organizacije, šole in tudi mi v naših oddajah opozarjamo že nekaj mesecev: da je šolanje na tak način za številne družine zelo težko, da kljub javno izkazanemu zadovoljstvu pristojne ministrice tehnične možnosti za kakovosten pouk na daljavo še zdaleč niso zagotovljene vsem otrokom in da je uspešnost šolanja otrok izjemno odvisna od domačih razmer in sposobnosti staršev za potrebno pomoč.
Kar 90 odstotkov anketiranih je bilo žensk, skoraj polovica pa je živela v štiričlanski družini. Oseminosemdeset odstotkov anketirancev je za otroke skrbelo skupaj s partnerjem. Če pogledamo razporeditev po spolu, vidimo, da dve tretjini žensk pravita, da otrokom pomagajo samo one, moških je le dobra petina. Zato pa skoraj tretjina (31,2 %) moških navaja, da otrokom najbolj pomaga partnerka. Evidentno je torej, da so s pomočjo otrokom pri šolskih opravilih najbolj obremenjene ženske, matere in skrbnice. Več kot polovica jih navaja tudi, da večina gospodinjskih opravil pade na njihova ramena.
In kako so anketiranci doživeli te mesece šolanja na daljavo? Prilagamo nekaj anonimnih pričevanj.
"Izmučena sem in ne morem več. Ko otroci zaspijo, jočem in se tresem. Grozljivka."
"Iskreno ...? Sem razvalina. Živim za službo in šolo. Nimam časa za nič drugega. Težko je."
"Izmučena sem in sploh ne vem, kako naj pomagam svojim otrokom, ko jih gledam tako brez volje in motivacije. Niti sebi niti njim ne znam pomagati. Mislim, da me bo to uničilo oziroma me uničuje."
