V naslednjih mesecih Slovenijo čakata dva izjemno zahtevna logistična podviga. V prvem se mora predsednik vlade skregati z vsakim državljanom posebej; v drugem pa moramo precepiti prebivalstvo. Povedano natančneje; predsedniku vlade se ni treba skregati s svojimi volivci, tako da bo čredna imunost na predsednika vlade nastopila nekje pri osemdesetih odstotkih skreganih. Kot je znano, pa bomo čredno imunost proti covidu-19 dosegli pri sedemdesetih odstotkih precepljenega prebivalstva.
Zadnje dni pa so vse bolj pogoste novice o državah, ki poskušajo vzpostaviti samooskrbo s cepivom
V naslednjih mesecih Slovenijo čakata dva izjemno zahtevna logistična podviga. V prvem se mora predsednik vlade skregati z vsakim državljanom posebej; v drugem pa moramo precepiti prebivalstvo. Povedano natančneje; predsedniku vlade se ni treba skregati s svojimi volivci, tako da bo čredna imunost na predsednika vlade nastopila nekje pri osemdesetih odstotkih skreganih. Kot je znano, pa bomo čredno imunost proti covidu-19 dosegli pri sedemdesetih odstotkih precepljenega prebivalstva.
Danes se bomo posvetili cepljenju, kajti zdi se, da zdravstveni delavci potrebujejo več dobrih novic, kot jih potrebuje predsednik vlade.
O bitki za cepiva smo slišali že vse; zadnje dni pa so vse bolj pogoste novice o državah, ki poskušajo vzpostaviti samooskrbo s cepivom. Tako je razvoj svojega cepiva napovedala Italija, mnoge, tudi manjše države, pa imajo cepiva v zadnji fazi testiranj. Tudi v Sloveniji je že prišlo do nekaj podobnih pobud. Lek in Krka se sicer še nista zganila, a zato več manjših raziskovalcev že dela prva testiranja slovenskega cepiva proti covidu-19.
Kot smo uspeli izvedeti, jih pri razvoju vodijo tako izkušnje iz tujine kot tudi usmeritve mednarodnih zdravstvenih organizacij. Se pravi: "Ni potrebe, da je cepivo tudi učinkovito, saj ljudje zbolevajo tudi po cepljenju!" In pa: "Tudi ko je cepivo razvito in odobreno, ga ni mogoče dobiti!"
S tako ohlapnimi standardi pa se je slovenska zasebna farmakološka pobuda spopadla zelo uspešno.
Poglejmo nekaj kandidatov za slovensko cepivo, ki so v zadnji fazi testiranj.
Prvo cepivo je plod sodelovanja zagonske žganjekuhe iz okolice Ivančne Gorice in inštituta za hmeljarstvo iz Savinjske doline. Receptura in postopek proizvodnje sta zapletena, saj gre za prvo tako imenovano dvokomponentno cepivo na svetu. Inštitut dobavlja fermentirano komponento, dolenjska pamet pa destilirano. Aplikacija poteka tako, da v pol litra hmeljeve komponente potopite nula pet sadnega destilata; cepiva se je prijelo delovno ime 'podmornica' ali pa 'beton', njegova prednost pa je, da na drugi odmerek ni treba čakati dva tedna, temveč ga je mogoče aplicirati že čez pol ure.
Žal pa ima, vsaj v zgodnji fazi testiranja, cepivo še precej stranskih učinkov. Ker je cepivo tem bolj učinkovito, več odmerkov kot vzamemo, se recimo po četrtem odmerku, ki sicer doseže devetdesetodstotno zaščito pred okužbo, pojavijo slabost, lahko tudi bruhanje, vrtoglavica in redko sicer – tudi izguba zavesti. Je pa zanimivo, da nekateri testni uporabniki stranskih pojavov skoraj ne čutijo in so tudi po aplikaciji obeh vzorcev izjemno dobro razpoloženi. Ko bo farmakološki konzorcij težavo s stranskimi učinki odpravil, verjamemo, da bomo s to savinjsko-dolenjsko navezo dobili izjemno dobro cepivo, ki ga bo za vse Slovence dovolj.
Druga raziskovalna smer na Slovenskem pa je šla proti iskanju absolutno varnega cepiva. Žal so raziskovalci pred kratkim izgubili svoje laboratorije v bivšem Rogu, a ker gre za prosto dostopno recepturo, slišimo, kako se veliko manjših skupin še naprej ukvarja z možnostjo cepiva, izdelanega iz povsem naravnih komponent.
Farmakološka osnova cepiva je v naravi redko samonikla rastlina, ki pa jo je mogoče v omejenih količinah vzgojiti ob kakšnem potočku ali na gozdni jasi. Dobra novica pa je, da jo je mogoče gojiti tudi v odmaknjenem steklenjaku ali z nekaj investicije v laboratorijsko opremo tudi v kleti. Cepivo se lahko aplicira na najrazličnejše načine; zabeležen je poizkus, ko so ga v eni zgodnjih testnih faz stanovalcem DSO-ja ponudili kar na seniku in to v obliki kolačkov. Kako daleč je cepivo, pove tudi podatek, da je v javnosti neuradno znana že tudi cena. En gram velja približno deset evrov … Je pa mogoče iz te količine dobiti pet odmerkov, z nekaj previdnosti pri aplikaciji pa tudi šestega … Stranskih učinkov skorajda ni, edina težava pa je v tem, da se zdi zaradi togosti zdravstvenih oblasti in velike razpršenosti proizvodnje skoraj nemogoče, da bi ga regulatorji trga odobrili.
Tretjo smer v iskanju slovenskega cepiva proti covidu-19 pa poskuša najti skupina družboslovcev; kar je lep dokaz, kako lahko tudi družboslovje pomaga družbi v časih krize. V slovensko literarno-radijsko-gledališko-filmski tradiciji so našli recept za pozabljeno cepivo, za katerega se zdi, da deluje tudi proti koronavirusu. Aplikacija je razmeroma enostavna, cepivo pa ponuja visok odstotek zaščite. Žal pa se podobno kot cepivo Astra-zenece priporoča samo mlajšim od 65 let. Po tej metodi bi se bilo mogoče cepiti ali v cepilnih centrih ali pa kar v naravi sami. Treba je najti le dovolj veliko in trdno skalo ter se z glavo z vso močjo nekajkrat butniti v kamen. Zgodovinsko gledano je to cepivo med Slovenci v času prejšnjih epidemij že dalo odlične rezultate, prvi podatki pa kažejo, da se dobro obnese tudi proti covidu-19. Stranski učinki so blagi, odvisno od socialnega statusa – rahel, do zmeren glavobol, v redkih primerih pa halucinacije na živalsko temo.
To so torej tri glavne skupine, ki se ukvarjajo z razvojem avtohtonega slovenskega cepiva proti covidu-19. Ni treba poudarjati, kako zelo se mudi, saj smo kot kaže, pri skupnih evropskih nabavah odleteli kot "gumb iz gat", kot se reče.
Skoraj že po koncu redakcije pa smo prejeli obvestilo prvih testov omenjenih cepiv pri nacionalnem regulatorju za trg zdravil. Ta ocenjuje, da so vsa cepiva primerna za nadaljnja testiranja. Kot so pri regulatorju poudarili, so slovenski raziskovalci ubrali zanimiv pristop, ki je izjemno inovativen in se dramatično razlikuje od pristopov tako drugih raziskovalcev kot tudi že odobrenih cepiv po svetu.
Slovenska inovacija je v tem, da za virusom sicer zboliš, ampak ti je vseeno.
