APM

Manj prevoženih kilometrov ne pomeni manj nesreč

Z Andrejem Brglezom se sprašujeva, zakaj lani število prometnih nesreč ni bolj padlo, čeprav smo se vozili bistveno manj

zoe
foto: Val 202

Danes se bomo še enkrat ozrli na preteklo s korono zaznamovano avtomobilistično leto. Tokrat z vidika prevoženih kilometrov, ki jih je bilo občutno manj, manj je bilo tudi žrtev prometnih nesreč, a ne toliko manj kot bi morda lahko pričakovali glede na to, da smo se bistveno manj vozili. Z Andrejem se sprašujeva, zakaj število prometnih nesreč ni bolj padlo? V Nemčiji se veliko govori o omejitvah hitrosti na avtocestah, a to verjetno ni prava formula za zmanjšanje števila žrtev, saj so avtoceste daleč najbolj varne, tudi pri nas.

Lahki dostavniki imajo pri koncernu PSA dolgo in uspešno tradicijo, tako so verjetno pri Toyoti razmišljali, da ne bodo brcnili v temo, če se pri izdelavi tovrstnih vozil povežejo z renomiranim ponudnikom. Nastala je Toyota proace city verso, ki seveda še kako spominja na citroenov berlingo; drsna vrata na obeh straneh, ki so del družinskega paketa family, omogočajo lahek dostop do zadnjih sedežev, ki jim udobnost sicer kvari zelo pokončna postavitev naslonjal. Zadaj je v poltovorni različici, s katero smo se prevažali, namreč postavljena pregradna stena za tovor, ki potniško kabino ločuje od prtljažnika. To pa je prostor, ki marsikateremu uporabniku prinese obilo zadovoljstva. Ob prostornini kar 775 litrov so praktična in uporabna tudi velika dvižna vrata, ki lahko omogočijo piknik v deževnem vremenu (dvižen je lahko sicer tudi samo stekleni del), uporabna pa je tudi močna polica, ki zdrži veliko težo. Čeprav Japonska Toyota še kako prisega na hibridne pogone, pa so se v tem primeru odločili za francoski 1,5 litrski 96 kilovatni turbodizel, ki mu prav nič ne manjka in se dobro razume s šeststopenjskim ročnim menjalnikom. Toyotina različica francoskega enoprostornega dostavnika (če mu tako rečemo) je torej morda malce uglednejša in bolje opremljena od sorodstva, sicer pa po drugi strani vseeno malenkost manj natančno grajena in kvalitetna, kot so to druga toyotina vozila. Cena avtomobila je dobrih 23 tisočakov, a kupec ima možnost najema s preglednimi stroški, kar zna biti prednost pri izbiri.

Čeprav se vozniki ne strinjamo vedno z električnimi avtomobili in se električni avtomobili ne strinjajo vedno z vozniki, se vsa zadeva premika naprej. Dobesedno »v tišini.« Poglejmo Renaultov Zoe. Skoraj desetletje je že med nami in čeprav se od zunaj ni mnogo spremenil, je osvežena druga generacija tisoče kilovatov vstran od samih začetkov. Prvi električni Zoe je izgledal, kot da so ga Renaultovci sestavljali v prostem času, ali po kakšnem posebno uspelem pikniku… Danes je Zoe zrel avto, ki ima vse atribute sodobnih Renaultov. Osvežena zunanjost je sicer dobrodošla, a za pozornega voznika se kljub vsemu, največ spreminja v notranjosti. Materiali, komunikacijski vmesniki, celotno vzdušje avtomobila je v novih modelih ob boku ostalim Renaultom in v skladu z zahtevami sodobne avtomobilske mode. In če smo že pri vidnem ali nevidnem. V električnih avtomobilih je pod pokrovom skrito še več neznanega, saj nam je električno izrazoslovje, kljub sorazmerni enostavnosti same tehnologije, še vedno nekoliko tuje. Novo generacijo lahko poganja povsem nov agregat s kar 100 kilovati, ob tem, da stari 80 kilovatni še vedno ostaja v ponudbi. Tudi baterija, ali bolje rečeno baterijski sklop, ki je pri Renaultu prav lično zapakiran v skoraj celotno dno avtomobila, sprejme po novem občutno več soka. Za 52 kilovatov se ga nateče in to s pomočjo različnih polnilnih tehnik. Ob doplačilo zna Zoe goltati celo slap energije, ki teče iz 50 kilovatnih polnilnic. Električne vožnje smo se do danes že privadili in Zoe verno demonstrira vse njene dobre, kot tudi manj dobre plati. Tovarniško je avtonomen do skoraj 400 kilometrov in z razumnim voznikom, milo zimo in na za kamionskem voznem pasu, se je mogoče tej razdalji približati tudi v resničnem življenju.

Kar zadeva novi Citroen C4 in njegovo električno različico, so v teh dneh objavili tudi cenik. C4 z 1,2 litrskim 74 kilovatnim bencinskim motorjem stane nekaj več kot 18 tisočakov, dizel je slaba dva tisočaka dražji, C4 na električni pogon pa se na ceniku začne pri 35 tisočakih in pol – tu še niso upoštevane subvencija in popusti, sicer bi prišli na približno 27 tisočakov.

V teh dneh pa se je pripeljal tudi novi VW caddy. V novi generaciji se želi iz gospodarskega vozila čimbolj preleviti v družinskega prevoznika. Različica s krajšo medosno razdaljo je daljša in širša, tovorni furgon oziroma caddy cargo pa ima po novem malenkost manj prostora. Da se je povsem približal uporabnosti in udobnosti osebnih avtomobilov, dokazuje marsikaj, kar je povzel po novem golfu. Tako je zdaj tudi vanj kar občutno vdrla digitalizacija, vgrajujejo pa mu tudi kopico asistenčnih sistemov. Poganja ga (za zdaj) 1,5 litrski 84 kilovatni bencinski TSI, kasneje bo na voljo še 96 kilovatni in pa različica na stisnjen zemeljski plin. Dvolitrski dizelski TDI pa ponujajo s tremi različnimi močmi: 55, 75 ali 90 kilovatov, menjalniki so ročni ali samodejni, možna je tudi različica s štirikolesnim pogonom. Cene se začno pri nekaj več kot 22 tisočakih.