Jezikanje

Pokrivanje ust, hitro dihanje, dotikanje nosu ... Nam oseba laže?

Lahko z analizo neverbalne komunikacije prepoznamo laž? Na lovu za resnico se pogosto oklepamo kvazipokazateljev laži, pravi dr. Igor Areh

fear-4208702_1920
foto: Pixabay

Izredni profesor za forenzično psihologijo dr. Igor Areh pravi, da si vsi želimo predvideti, kdaj nas lahko kdo prizadene, razočara ali izda, tudi zato se pogosto oklepamo nasvetov, kako prepoznati laž, zlasti z opazovanjem neverbalne komunikacije.

"Vemo, da ostržkov nos ne obstaja. To se pravi, da znotraj našega telesa, bodisi v možganih, bodisi v drugih fizioloških reakcijah, se pravi krvni pritisk, potenje in globina dihanja, ni znaka, ki bi bil indikator laži. Vse tisto, po čemer mi sklepamo, da naj bi nekdo lagal, je vznemirjenje. Imamo odlične inštrumente za merjenje vznemirjenja, kot je na primer poligraf, vendar spet meri vznemirjenje, laž pa je samo eden od razlogov, zakaj se vznemirjenje pojavi."

Dr. Areh dodaja, da laganje prej odkrijemo pri domačih ljudeh, saj jih poznamo in vemo, kakšni so, ko se vedejo normalno.

"Vsi želimo biti varni, vsi želimo imeti predvidljivo resničnost. In v tem lovu po resnici se oklepamo česar koli. In tako imate v zasliševalskih priročnikih ogromno nasvetov, po čem naj bi vse sklepali o tem, ali nekdo laže. Od prekrivanja ust, dotikanja nosu, hladnih dlani, suhih ust, neritmičnega dihanja, trzanja, pogoste potrebe po uriniranju, jecljanja, pokašljevanja ... Neverjetna je ta zbirka raznih kvazipokazateljev. V resnici pa so to samo pokazatelji živčnosti, torej nemira, nikakor pa ne laganja."