Glasba

Glasbena industrija v primežu pandemije

Avtorji glasbe so odvisni od prihodkov iz naslovov avtorskih pravic, obeti pa tudi tu niso rožnati

music-2805506_1280
foto: Pixabay

Odsotnost koncertne dejavnosti je močno zaznamovala leto 2020, zagotovo pa odprtja prireditvenega sektorja ni mogoče pričakovati pred pomladjo. To v težko stisko postavlja tako avtorje glasbe kot tudi vse preostale organizacije v tej panogi, tudi na področju avtorskih pravic. Glasbena industrija po podatkih Mednarodnega združenja fonogramske industrije podpira kar 2 milijona delovnih mest, raziskava študije Oxford Economics pa razkriva, da gospodarstvu Evropske unije in Velike Britanije prinaša več kot 81 milijard evrov na leto. To je več od BDP-ja kar devetih držav – Luksemburga, Bolgarije, Hrvaške, Litve, Latvije, Estonije, Cipra, Malte in Slovenije. Raziskava je pokazala tudi, da sta Evropa in Združeno kraljestvo v obliki glasbenega izvoza ustvarila za skoraj 10 milijard prihodkov, od tega so založbe in storitve pretočnega predvajanja glasbe ustvarile skoraj polovico.

Na Združenju SAZAS pojasnjujejo, da bosta zapiranje gostinskih lokalov in odsotnost prireditev močno vplivala na njihovo poslovanje, rešitev pa bo prinesel le čas, ko se bodo odprli gostinski lokali in pričele organizirati prireditve. Od javnih prostorov in prireditev tako niso prejeli dohodkov za celoten čas karantene, to pa se bo poznalo tudi pri delilni masi za avtorje. Združenje SAZAS je v lanskem letu za čas karantene spremenilo najvišji dovoljeni odstotek stroškov poslovanja glede na zbrane avtorske honorarje in prihodke, ki znaša 45 %, na SAZAS-u pa pojasnjujejo, da je najvišji dovoljeni strošek določen samo kot varovalka. Ker so imeli izpad prihodkov že spomladi ob prvem krajšem valu korona virusa, je skupščina dovoljeno mejo nekoliko dvignila, saj je bilo že takrat jasno, da bodo prihodki manjši. Pojasnjujejo tudi, da zneska stroškov nominalno SAZAS ni dvignil, ampak ga bo zmanjšal, verjetno pa bodo ob takem zmanjšanju prihodkov ti procentualno znesli več. Svetovna organizacija za avtorske pravice CISAC glede na informacije drugih organizacij po svetu napoveduje zmanjšanje prihodkov za kar do 40 %.

Tudi na IPF-u, Zavodu za uveljavljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov Slovenije, pojasnjujejo, da so kratkoročne rešitve odvisne od razvoja epidemije in ukrepov, ki jih bo sprejela država, hkrati pa vidijo delno rešitev tudi v namenskih skladih. V nasprotju z drugimi kolektivnimi organizacijami pa Društvo Kopriva, ki skrbi za kolektivno upravljanje pravice do pravičnega nadomestila za tonsko ali vizualno snemanje, ki se izvrši pod pogoji privatne ali druge lastne uporabe, zaradi kratkega časa delovanja nima privilegija, da bi lahko računalo trende na podlagi večdesetletnega poslovanja, opaža pa nekatera nihanja.