Botrstvo

V imenu preprečevanja zdravstvenih težav smo te otroke potisnili v grozote, ki si jih težko predstavljamo

Poskušajmo si predstavljati otroka, h kateremu vsak večer nekdo pride, ga pretepe ali spolno zlorabi, on pa nima možnosti poklicati na pomoč

desperate-2048905_1920
FOTOGRAFIJA JE SIMBOLIČNA
foto: pixabay.com

Šolanje na daljavo, ki za večino otrok poteka že več kot 100 dni, za večino dijakov pa z nekaj jesenskimi tedni izjeme že od marca lani, kaže vse več negativnih učinkov. Najpogosteje zamolčan med njimi je večja prikritost spolnih zlorab. Številne vrste zlorab, sploh pa spolne zlorabe otrok in mladostnikov, so pri nas izjemen tabu. Številke zlorabljenih otrok so ogromne, so grozljive in na vse te otroke smo sedaj pozabili. Ker smo si pred njimi zelo uspešno zatiskali oči že pred epidemijo, je skrb, kaj se dogaja za tako dolgo in tako tesno zaprtimi vrati domov, še toliko večja.

"Vemo, da se velika večina zlorab, od 80 do 90 odstotkov, dogaja znotraj družinskega kroga. Kar pomeni, da ima otrok sovražnika oz. storilca doma. V teh primerih je šola ali vzgojno-izobraževalno okolje predstavljalo nek varovalni dejavnik, varno okolje, kjer je otrok dobil podporo ali pa je bil vsaj varen pred tem nasiljem. Ko so začeli veljati ukrepi, smo te otroke spregledali. Pozabili smo na to, da jih v imenu preprečevanja zdravstvenih težav potiskamo v žrelo, kjer se njim dogajajo grozote, ki si jih mi težko sploh predstavljamo. Že brez epidemije tej otroci doživljajo grozote, ki jih nihče ne bi smeli. Tudi, ko gredo v šolo, je to še vedno pol njihovega dneva. Že takrat jih pozabljamo. Sedaj pa so njihove stiske še toliko bolj očitne." - Nina Kočar, psihoterapevtka in direktorica inštituta za zaščito otrok Lunina Vila

Otrok, ki so spolno zlorabljeni, je še vedno veliko. Rezultati raziskav, ne samo v Sloveniji, tudi v tujih državah, konsistentno kažejo, da se spolno zlorabljen vsak peti otrok ali vsaka četrta deklica in vsak šesti deček: "Številke so ogromne, so grozljive. In na vse te otroke smo sedaj pozabili." 

Klicev za pomoč je vsak dan več, tako v zdravstvenih, socialnih kot v nevladnih ustanovah. Posledice pa so vse težje, saj ti otroci, ne glede na to, ali gre za psihične, fizične ali spolne zlorabe, živijo v neprestani napetosti, negotovosti in v strahu.

"Zlorabe se dogajajo. Zloraba se ne zgodi enkrat, ampak je to nekaj, kar se ponavlja. In če se to otroku dogaja celo njegovo otroštvo, je za njega to normalno in je to način, kako on dojema ljubezen. Kot se mi objamemo, ko ti je nekdo blizu, je otroku eden izmed načinov izražanja ljubezni tudi neprimerno dotikanje ali pretep. To so zgodbe, ki ti razparajo srce."

Zaradi pomanjkanja strokovnjakov, a tudi pomanjkanja razumevanja, kako obsežen in pogost in dolgoročno uničujoč problem so zlorabe, bodo žal tudi po epidemiji stiske mnogih otrok in mladostnikov ostale neprepoznane in brez strokovne pomoči. Nina Kočar jim sporoča:

"Neskončno žal mi je, da ste trenutno v takšni situaciji. Nismo pozabili na vas, tukaj smo, da vam pomagamo. Če le lahko, prosite za pomoč, poskusite stopiti v stik z nekom, ki mu zaupane in ne glede na vse, da ste neskončno vredni in da ste zaklad, ki ga moramo paziti."