Botrstvo

Donatorski pogreb je najbolj žalosten zaključek življenja starostnikov

Rekordno visok smrtni davek epidemije je mnoge svojce soočil tudi z visokimi stroški pogrebov, nekateri jih tudi ne zmorejo plačati. V društvu Humanitarček opozarjajo tudi na tovrstne stiske

pogreb
foto: Brett Sayles/Pexels

V naši kulturi je pogrebna slovesnost izjemno pomemben obred, zato  starostniki tudi leta dolgo varčujejo zanj. Toda življenje včasih zavije svojo pot in vse več starostnikov zaradi izjemno nizkih dohodkov in zapletenih družinskih odnosov živi v hudi revščini. Rekordno visoka smrtnost v decembru in nasploh visok smrtni davek epidemije med starostniki je mnoge svojce soočil tudi z visokimi stroški pogrebov, ki jih v največji večini primerov krijejo sami. Še do leta 2014 je vsakemu umrlemu z zdravstvenim zavarovanjem ob smrti pripadala pogrebnina. Po njegovi smrti jo je lahko z zdravstveno kartico pokojnega pri izbranem pogrebnem podjetju vnovčil kdor koli je pač urejal pogreb, njena višina pa  naj bi zadostovala za najbolj osnoven pogreb. Pred dobrimi 7 leti pa je to prenehala biti pravica iz zdravstvenega stanovanja, postala je socialni transfer in od takrat se je število upravičencev močno znižalo. Zdaj so do nje upravičeni le tisti svojci, ki so na dan smrti pokojnega prejemali denarno pomoč ali varstveni dodatek oz. dokazano živeli z zelo nizkimi dohodki. Kadar preminuli umrejo brez bližnjih sorodnikov ali ga ti ne zmorejo plačati, je za pogreb dolžna poskrbeti občina. A ta takrat tudi v celoti odloči, kakšen naj bo pogreb, kar znova lahko prinaša celo paleto stisk.

"Pogrebnina in posmrtnina sta dve pomoči, ki sta na voljo ljudem ob izgubi svojcev. Seveda, če ne presegajo raznih cenzusov. Pogrebnina je v višini nekaj čez 800 €, posmrtnina pa je znesek kot izredna socialna pomoč svojcem ob smrti člana njihove družine, ki je v pol manjšem znesku. Skupaj lahko dobijo 1200 €, kar je morda že dovolj za kak skromen pogreb." - Mišel Ristov, član društva Humanitarček in socialni delavec

Od 1. 1. 2014, odkar ta zakon velja, je število izplačanih pogrebnin močno upadlo. Posmrtnina je socialna pravica, ki  ni odvisna od tega, kako reven je bil pokojni, ampak od tega, kako reven je sorodnik, ki organizira pogreb. Do nje niso upravičeni  svojci, ki presegajo cenzus lastnih dohodkov, ki niso najmanj v 2. dednem redu, prav tako ne sosedje, prijatelji ali znanci, ki se morajo zato pri zagotavljanju sredstev za pogreb znajti kot vedo in znajo: "Tukaj se stvari zapletejo, saj imamo ljudi, ki nimajo svojcev, pa bi lahko kak nečak ali pa kdo lahko uveljavljal te zadeve, ampak ker za evro ali dva presega ta cenzus, ni upravičen do ničesar. Potem ljudje jemljejo tudi kredite, da poravnajo pogreb. Večkrat pridemo v praksi do tega, da nekdo najprej reče, da bo urejal pogreb za nekoga od svojih bližnjih, pa si potem enostavno premisli."

"Imeli smo primer gospoda, ki ni zmogel plačati za svojo ženo, pa se je potem skušal dogovoriti s pogrebnim podjetjem, da bi plačal to na obroke. Ker pogrebna podjetja velikokrat razumejo stiske ljudi, so mu šli na roko. Ampak potem se zavleče tudi ta proces, da se on dokončno poslovi od svoje žene in lahko traja tudi po dve ali tri leta, ker si je moral razdeliti zadevo na toliko obrokov. To je nekaj, kar potem tudi svojcem ne da miru, ker se morajo poslavljati od svojih bližnjih dalj časa."

Če je starostnik že vključen v katerega od programov društva Humanitarček, društvo ob njegovi smrti prevzame podobno vlogo kot svojec

Povsem drugače je, kadar pokojni nima bližnjih svojcev, ki so pokojnika dolžni pokopati. Če je tak starostnik morda že vključen v katerega od programov društva Humanitarček ali v sicer izjemno redke nevladne organizacije, ki so pripravljene prevzeti organizacijo in stroške pogreba, ob njihovi smrti društvo prevzame  podobno vlogo kot svojec - po potrebi tudi pri njegovem plačilu. Kadar pomoči društev, znancev ali koga drugega ni, kadar gre za brezdomca, pogosto pa tudi, kadar gre za starostnika, ki s pomočjo plačila občine živi v domu za starejše, pogreb naroči in plača občina, kjer je pokojni živel. Neformalno je to poimenovano socialni pokop: "Gre za neke vrste najcenejše izvedbe teh pogrebov, ki se jih z leti dela vedno več. Vsaj v praksi naletimo na ljudi, ki nimajo nikogar, ki bi za njih urejal pokope."

Kadar je naročnik pogreba občina in gre za tako imenovani socialni pogreb, občina tudi v celoti odloča o načinu pokopa. Ponekod gre za hrambo žare v skupnem prostoru, ponekod za pokop v skupni občinski grobnici, ponekod za raztros, ponekod pa kljub plačilu občine dovoljujejo pogreb v družinski grob pokojnega, če ta seveda obstaja. Toda tudi tam, kjer ob tovrstnem pogrebu dovolijo prisotnost svojcev oz. se ta opravi v zasebni grob, je sama slovesnost praviloma precej skromnejša kot smo je v naših krajih vajeni.

Bistvenega porasta finančnih stistk svojcev ne zaznavajo

Kljub bistveno višjem številu pokopov in kljub statističnim podatkom, ki kažejo, da si že leta 2019 skoraj 40 % slovenskih gospodinjstev ni moglo privoščiti nepričakovanega izdatka 650 €, v dveh največjih slovenskih pogrebnih podjetjih pravijo, da bistvenega porasta finančnih stisk svojcev ne zaznajo in da tudi število "socialnih pokopov" ne narašča sorazmerno s številom pokopov. Kot kaže, je pogreb bližnjega še vedno življenjski dogodek, za katerega se ljudje zadolžijo, ne da bi za to izvedel kdo zunaj družinskega kroga. Kljub temu, da je tudi najbolj osnovni oz. socialni pogreb zmeraj tudi dostojanstven, pa se tudi pogrebniki močno strinjajo  z društvom Humanitaček, da je bila prejšnja ureditev za pokojnikove bližnje bistveno bolj sočutna in da bi avtomatizirana dodelitev posmrtnine znova morala biti  zadnje dejanje države v razmerju do državljana.

Odgovor Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve glede sprememb pri izplačilu pogrebnin:

Z Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve so sporočili, da o spremembah izplačila pogrebnin ne razmišljajo, saj tudi ne zaznavajo večjega števila vlog za pogrebnine, morda tudi zato, ker je vlogo mogoče vložiti do 1 leta po smrti pokojne osebe. Takih vlog je zdaj v povprečju okoli 440 mesečno. Poudarjajo pa tudi, da  za izredno denarno socialo pomoč  kot pomoč pri plačilu pogreba lahko zaprosijo tudi tisti, ki sicer do pogrebnin niso upravičeni.