Najpogostejša želja letošnjih obdarovanj leta je cepivo proti covidu-19 in palčki so si na severnem tečaju brade bogato omastili s farmacevtskimi milijoni … končno pa smo tudi izvedeli, čemu ima necepljeni Rudolf rdeč nos.
In zdaj nedoumljivost božične skrivnosti: kdo bo cepljen?
Točno vemo, kaj si letos vsi želimo pod novoletno smrečico … Če parafraziramo bojni verz slovenskega obdarovanja: Soseda je dala injekcije tri, mala Marjanca pa ščepec soli. Najpogostejša želja letošnjih obdarovanj leta je cepivo proti covidu-19 in palčki so si na severnem tečaju brade bogato omastili s farmacevtskimi milijoni … končno pa smo tudi izvedeli, čemu ima necepljeni Rudolf rdeč nos. Pa neduhovite božične reference na stran.
V Slovenijo med prazniki prihaja nekaj manj kot 10 000 odmerkov cepiva in ker sta za zaščito potrebna dva odmerka, bo v prvi fazi cepljenih približno 5000 Slovencev. In zdaj nedoumljivost božične skrivnosti: kdo bo cepljen?
Mantra zadnjega leta: "Prednost imajo ranljive skupine" tokrat žal ne ustreza kriteriju. Pripadnikov katerekoli od ranljivih skupin je žal veliko več kot 5000. Več je oskrbovancev v domovih, več je starejših od osemdeset, več je zdravstvenih delavcev, več je pripadnikov intervencijskih služb in več je nenadomestljivih javnih uslužbencev. Mimogrede: prvi se bodo sicer cepili uslužbenci Sove; a to cepljenje bo pod oznako tajno in se bomo vsi delali, da zanj nismo vedeli.
Torej; kakorkoli bomo razporejali prvo pošiljko, bomo posameznikom ali kar celi skupini naredili krivico; kar se v jeziku vsakdana sliši kot ogorčeni: "Zakaj on (ona) in ne jaz?!" V humanistični maniri farmacevtske industrije, da cepivo ne sme povzročiti več škode kot koristi, tako predlagamo nekaj inventivnih rešitev. Po naših predlogih bi cepivo razdelili tako, da bi nihče od državljanov ne začutil grenkega priokusa, ko bodo iglo zadegali v rame sosedu, znancu, prijatelju, zakonskemu partnerju, drugi poklicni skupini in podobno.
Metoda št. 1: Razdelitev cepiva predamo Loteriji Slovenije. Ta ima dolgoletne izkušnje pri plasiranju in upravičevanju nemogočih statističnih možnosti najširši javnosti! Ob tem ima Loterija široko razvejano mrežo poslovalnic, ki se lahko po potrebi spremenijo tudi v cepilna mesta;
predvsem pa uživa med prebivalstvom izjemno visoko stopnjo zaupanja. Menda je Loterija edina gospodarska panoga, ki pri slovenskem prebivalstvu ne povzroča izbruha znamenite fovšije.
Če kdo dobi na loteriji, mu okolica praviloma ni nevoščljiva. Župan pa mu je celo hvaležen. Tako bi žrebanje odmerkov cepiva z loterijo prineslo dvojni učinek; cepivo bi vzbudilo močan imunski odziv na eni strani, na drugi pa malo ali skoraj nič nevoščljivosti –kar bi ga samodejno uvrstilo na lestvico najbolj učinkovitih cepiv med Slovenci. Ob tem je žrebanje cepiva s pomočjo loterije tudi absolutno demokratično! Za srečne dobitnike pa bi moralo biti ob dobitku cepljenje obvezno; saj bi se v nasprotnem razširila siva ekonomija, ki bi vključevala preprodajo odmerkov in cepljenje na črno.
Metoda št. 2: Druga možnost razdelitve deset tisoč odmerkov za pet tisoč prejemnikov je s televizijskimi kvizi in resničnostnimi oddajami. Kot vemo, gre za najbolj razširjeno zabavo med Slovenci, saj spremljanje kvizov in resničnostnih oddaj redno zmaguje na lestvicah televizijske gledanosti, sploh resničnostne oddaje zmagujejo na lestvicah prostočasja pod Alpami … Se pravi, da bi tekmovalci v kvizu ne igrali za denarne zneske ali za špecerijo, temveč bi igrali za odmerke cepiva. Prav tako se tekmovalci v resničnostnih oddajah ne bi smešili za kmetijo ali za gostilno ali za ljubezen, temveč za enoletno imunost.
Za razliko od inačice z loterijo, kjer gre v veliki meri za srečo, je ta oblika razdeljevanja cepiva odvisna od splošne razgledanosti in sposobnosti javnega ponižanja … Kar sta še sploh med pandemijo hvalevredni lastnosti. Tudi v primeru izbora skozi sito zabavnih televizijskih oddaj bi bili cepljeni deležni javnega odobravanja, saj narod ljubi televizijske heroje, zbrane v socialni podkategoriji: "znani Slovenci"!
Metoda št. 3: Ker se zavedamo, da sta obe opisani možnosti precej eksperimentalni, predlagamo tudi bolj konvencionalen pristop. Eno slovenskih marketinških agencij povežimo s trdim jedrom proticepilnega gibanja na Slovenskem. Oglasi proti cepljenju in proticepilna akcija na družbenih omrežjih bi – pri trenutni labilnosti slovenskega intelekta – zagotovo prepričali množice, da je cepljenje škodljivo, ker bo naša telesa pokvarilo v samem bistvu – v DNK. Slovenci spadamo, to je bilo med epidemijo jasno vidno, med narode, ki so rekordno navdušeni nad instant resnicami. To so dejstva, ki jih pred uporabo ni treba prekuhati; po navadi je dovolj, da jih samo prelijemo z vročo vodo, premešamo in počakamo kakšno minuto. S sposobnim kreativnim direktorjem, ušesu prijaznim sloganom in gigantsko injekcijsko iglo kot grafičnim simbolom ter seveda z najširšo podporo politike bi število ljudi, ki si danes želijo cepljenja, zagotovo zmanjšali na pet tisoč.
Kajti če razmišljujoči vsaj malo spremlja slovensko družbeno stvarnost, dobi moreč občutek, da ob njem samem le še 4999 sodržavljanov verjame v moč znanosti, napredka, omike in razuma …
