Koronavirus

Virusi naj bi predstavljali osem odstotkov našega genoma

O virusih v našem genomu smo se pogovarjali z dr. Gregorjem Majdičem, profesorjem za vedenjsko nevrobiologijo na Veterinarski fakulteti ter za fiziologijo na ljubljanski Biotehniški in mariborski Medicinski fakulteti

DNK genom
foto: pixabay.com

S koronavirusom že nekaj mesecev živimo na okopih, predstavljamo si, da bijemo vojno z njim, a vse to so le kulise. Kot nas uči evolucija, smo z virusi prepleteni veliko bolj, kot si predstavljamo. V tem pogledu so še najbolj posebni retrovirusi (virus HIV je eden takih), ki delujejo tako, da se pretihotapijo v genom svojega gostitelja in tam ostanejo. Kot je pojasnil dr. Gregor Majdič, profesor za vedenjsko nevrobiologijo na Veterinarski fakulteti ter za fiziologijo na ljubljanski Biotehniški in mariborski Medicinski fakulteti, so retrovirusi zelo majhni virusi, njihova posebnost pa je v tem, da izkoristijo gostiteljeve beljakovine za svoje razmnoževanje, pri tem da se vgradijo v naš genom.

"Teh virusov, ki so se med evolucijo vgradili v naš genom, je nekaj deset tisoč morda celo sto tisoč in danes ne pomenijo več nevarnosti za človeka. Po nekaterih raziskavah naj bi predstavljali kar osem odstotkov našega genoma, kar je precej velika številka. S tem se rodimo."

Prav z retrovirusi naj bi bil povezan tudi gen sincitin, ki je pri številnih sesalcih, tudi pri človeku, omogočil nastanek in delovanje posteljice v obliki, kot jo poznamo danes. "Sincitin omogoča posteljici, da se vgradi v maternico. Ko se posteljica ustvarja, se vrine v steno maternice, ustvarja nove povezave, to je podobno mehanizmu, s katerim virus vdre v celice." Posteljica se je razvila že pri zelo zgodnjih sesalcih, a brez virusnega genskega materiala bi bila precej drugače razvita, morda bi zarodek prejel manj protiteles.