Aktualno

Prostor S1E9: Kulturne ustanove v mestih

Novi prostori naj bi tudi opozorili na pomen, ki ga mora umetnost pridobiti v naši družbi

ARH20201012_GIL9781gf
Začetek obnove Cukrarne iz leta 2018.
foto: Žiga Živulovic/Bobo

S prihodnjimi novimi kulturnimi ustanovami se odpirajo tudi novi mestni prostori. Že letošnjo jesen bo v Ljubljani doživela prvo odprtje prenovljena Cukrarna, sledila ji bosta Center znanosti leta 2022 in center Rog leta 2023.

"Vsi velikokrat govorijo, da so umetniki kulturniki in hkrati zajedalci, ki ne prispevajo dodane vrednosti družbenemu produktu. To ni res, je pa res, da so umetniki tisti, ki spreminjajo poglede ljudi, dajejo noto razumevanja in solidarnosti, ki jo prav v teh časih najbolj potrebujemo." – Blaž Peršin, direktor MGML

Ljubljanski mestni urbanist Janez Koželj pove, da "mesta ne gradimo na novo, ampak prenavljamo staro mesto. Prenavljamo stare stavbe, predvsem tiste, ki jih je zapustila industrija, ki je propadla ali pa se je preselila nekam na rob. Poskušamo jih spet uporabiti po trajnostnih načelih mesta navznoter." Cukrarna bo tako s prenovo postala največja slovenska galerija. Problem je, ker imata Moderna in Narodna galerija prostora že za stalne zbirke, zato je potreba po prenovi velika. To lupino Cukrarne bodo pustili takšno, kakršna je. Pri tem se bodo zgedovali po prenovi stare toplarne Tate Modern v Londonu. Kakšno vlogo pa ima pri prenovah država?

"Država in mesto sta si žal konkurenta, kjer je država neuspešna, saj nima prostorske vizije ter caplja za razvojem in potrebami. Za odločitvami zaostaja za približno od dvajset do trideset let. Stalno razpisuje natečaje in pozablja na njih, v resnici pa je pri postopkih ves čas zraven, a svoje vloge ne izpolnjuje."