Vroči mikrofon

Izplačevanje nadomestil iz naslova praznih nosilcev podatkov

To področje se je po desetih letih končno začelo urejati, zaradi česar bodo morda lažje krizo prebrodili tisti, ki nam jo že ves ta čas pomagajo premagovati

usb-932180_1920
foto: Pixabay

Po poteh izgubljenih milijonov na področju za izplačevanje nadomestil iz naslova praznih nosilcev podatkov, ki ni bilo urejeno kar deset let, smo se odpravili že lani. Takrat je namreč kolektivna organizacija Kopriva pridobila dovoljenje za kolektivno upravljanje pravice do pravičnega nadomestila za tonsko ali vizualno snemanje, ki se izvrši pod pogoji privatne ali druge lastne uporabe, in ki pripada avtorjem, izvajalcem, proizvajalcem fonogramov in filmskim producentom. Sam proces zbiranja nadomestil se je začel v začetku letošnjega leta, ko je v januarju začel veljati tarifni sporazum s Trgovinsko zbornico Slovenije, s katerim so se določile nove tarife v skladu z novo tehnologijo. S skupnim sporazumom je lahko kolektivna organizacija Kopriva začela svoje delo opravljati kot načrtovano.

V desetih letih nezbiranja nadomestil iz naslova praznih nosilcev podatkov je kljub odsotnosti kolektivne organizacije, ki bi se s tem ukvarjala, ves čas veljala zakonska obveza za njihovo zbiranje. Mnogi zavezanci so zaradi tega ustvarili rezervacije, za nekatere pa je bila ponovna vzpostavitev zbiranja nadomestil tako rekoč presenečenje. Nov tarifni sporazum usklajuje tarife z današnjim stanjem, medtem ko je prejšnji iz leta 2006 temeljil na starejših podatkih. Direktor Nikola Sekulović ocenjuje, da je društvo Kopriva pokrilo že 80 odstotkov vrednosti trga, locira pa še posamezne zavezance, kot sta A1 in Telekom Slovenije, a pričakuje, da bo do konca leta urejen celoten trg na temu področju. Telekom Slovenije je vabilo k pogovoru zavrnil, podjetje A1 pa je pojasnilo, da spoštuje intelektualno lastnino vseh imetnikov avtorskih in sorodnih pravic ter da v skladu z veljavno zakonodajo izpolnjujejo svoje obveznosti do kolektivnih organizacij in individualnih upravičencev. V pisnem odgovoru so pri A1 pojasnili tudi, da kljub pomislekom pravne narave pri sporazumu med društvom Kopriva in Trgovinsko zbornico Slovenije svoje zakonite obveznosti izpolnjujejo, hkrati pa verjamejo, da jih bodo v sodelovanju s predstavniki društva Kopriva uspešno razrešili.

Združenje SAZAS pa je do Društva Kopriva kritično, ker jim ne omogoča vpogleda v poslovne knjige, saj naj to ne bi bilo v skladu z zakonom in njihovimi notranjimi akti. Zato Združenje SAZAS trdi, da v korist imetnikov pravic ne more preveriti ali gre za zakonito in gospodarno poslovanje Koprive. V pisnem odgovoru so pojasnili, da so sredstva sicer prejeli, a da so ta bistveno premajhna in avtorje oškodujejo, zato bodo do razrešitve stanja sredstva deponirali.