Botrstvo

Razslojevanje otrok, ki ga epidemija pospešuje, se z vračanjem v šole nikakor ne bo končalo

Izobrazba je eden najpomembnejših dejavnikov premagovanja revščine in pri šolanju na daljavo ta nikakor ni enako dostopna vsem

otrok
Razslojevanje ne deli otrok po njihovih sposobnostih, ampak po razmerah, v katerih živijo.
foto: pexels.com

"Razslojevanje je odvisno tudi od tega, kako družina deluje, kako je materialno preskrbljena, kako so starši izobraženi, ali imajo voljo in zmožnosti pomagati otrokom, jim je sploh pomembno, kako uspešen je otrok v šoli, je otrok v družini vrednota ali ne? Da ne govorimo o zasvojenostih, bolezni in nasilju v družini. Povsem drugače je, če si doma miren in vesel starša, ko ga vidiš, ali pa okameniš že, ko ga slišiš, ker ne veš, kaj bo sledilo. Kaj je z otroki, ki živijo v tujejezičnih družinah, kjer starši sploh ne govorijo slovenskega jezika? Kako pouku sledijo njihovi otroci, ki morda kaj malega razumejo, kako sledijo navodilom, kdo jim pomaga?"

Na  vsakodnevne stiske otrok opozarja Majda Marinšek, socialna delavka v Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše Maribor. Rekordno dolg čas šolanja na daljavo ustreza le še redkim otrokom, praviloma tistim, ki imajo doma izjemno dobre pogoje za tako šolanje oziroma ki se v šolskem okolju iz različnih razlogov ne počutijo dobro. Za otroke, ki živijo v nefunkcionalnih družinah ali nespodbudnih okoljih, pa tako dolgo šolanje, za katero pogosto nimajo niti osnovnih pogojev, že prinaša velike stiske. Nekateri so nad šolanjem na daljavo že obupali.

"Potem je tukaj še strah, ki ga otroci občutijo ob tem, ko vidijo žalostne in zaskrbljene starše. Čas je zelo negotov, doživeli so že veliko izgub: izgube službe, dohodka, premoženja, izgube bližnjih. Otroci skušajo starše potolažiti, prevzemajo vloge skrbnikov, kar se ne bi smelo dogajati. In vse to se ne bo končalo ob vrnitvi v šole, zato opozarjam, da bodo te stiske vztrajale. Epidemija le še poglablja razlike in stiske otrok, ki prihajajo s socialno-ekonomskega roba."

V družinah z zelo nizkimi dohodki in življenjem na robu ali pod robom revščine so težava tako opremljenost z računalniki in drugo nujno opremo ter uporaba te opreme, in tudi zmožnost staršev pomagati, ko se zatakne pri razumevanju snovi in pri učenju. Če otroci pomoči ne dobijo, se začnejo čutiti nesposobne, sprašujejo se, kaj je z njimi narobe, predvsem pa ne dobijo potrditve, da so lahko tudi oni uspešni, to pa je nekaj, kar potrebuje prav vsakdo.

Prisotnost pri pouku prek spleta – ponekod zahtevajo nenehno vklopljeno kamero in mikrofon – pomeni tudi globok zarez v intimo in razgaljanje razmer, v katerih otrok živi in ki so prej lahko ostale skrite. Nemogoče je skriti premajhno in hrupno stanovanje, slabo internetno povezavo, izpade elektrike – vse to pa vpliva na otrokovo sodelovanje v procesu šolanja.

Izkušnje iz prejšnjih kriz kažejo, da otroci prevzemajo velik del bremena, tudi finančnega, da šolanje podredijo honorarnemu delu in čimprejšnji zaposlitvi prilagajajo poklicne izbire, tudi če bi se z lahkoto šolali na univerzitetni ravni. Vsak dan šolanja na daljavo manj privilegirane in bolj ranljive otroke vse bolj ločuje od možnosti, ki jih imajo premožnejši vrstniki, in od uspehov, ki jih ti lahko dosegajo predvsem zaradi dobre podpore.

"Šolanje v šoli otrokom iz nespodbudnih domačih okolij lahko zelo pomaga," argumentira Majda Marinšek. K razslojevanju pripomore tudi to, da v šoli na daljavo ni obšolskih dejavnosti, krožkov, pevskih zborov, popoldanskega nogometa, skratka dejavnosti, pri katerih lahko tudi učno manj uspešen otrok izkaže svoje močne plati in tako skompenzira morebitni neuspeh pri ocenah.

Dolgotrajnejše stiske, anksioznosti, osamljenost in izoliranost od  vrstnikov otroke lahko pelje tudi do agresivnega in samopoškodovalnega vedenja ter dokazano povečuje poznejšo nagnjenost k resnejšim duševnim stiskam tudi v odrasli dobi. Poleg tega pa so otroci izpostavljeni tudi večji verjetnosti za zasvojenost z zasloni, pa tudi za zlorabe prek spleta. Zato bi pri tehtanju sorazmernosti ukrepov in določanju, kdo so najranljivejši členi v tej epidemiji, morali bistveno bolj upoštevati tudi nepopravljivo škodo, ki jo doživljajo otroci in mladostniki. Stiske otrok, ki jih zdaj ne preprečujemo, bodo za državo dolgoročno tudi bistveno dražje.

Izobrazba je eden od najpomembnejših dejavnikov premagovanja revščine in pri šolanju na daljavo nikakor ni enako dostopna vsem. Je pa tehnologija, s katero so družine tudi ob pomoči humanitarnih organizacij zdaj že bolje opremljene, morda lahko pot do pomoči.

Kam se obrniti po pomoč?

Prek spleta je mogoče dobiti inštrukcije na daljavo, razbremenilne pogovore, dostopni so spletni forumi, svetovalnice, omrežja in skupine za samopomoč.

Mladostnikom so namenjeni  spletni portali, kot so To sem jaz, Živživ in TOM telefon. Svetovanje na daljavo pa poteka tudi v Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše Maribor.