Vroči mikrofon

Znanost je tek na dolge proge

Zoisovi nagrajenci prof. dr. Stane Pejovnik, izr. prof. dr. Kozma Ahačič, prof. dr. Barbara Malič in prof. dr. Gregor Anderluh razmišljajo o (ne)zanemarjanju znanosti

2020-11-30-znanost-zoisovi-nagrajenci-foto-radio-slovenija-980x551
Sogovorniki v oddaji Studio ob 17h
foto: Radio Prvi

Kadar govorimo o položaju slovenske znanosti, se vedno ustavimo pri njenem financiranju, ki je v zadnjem desetletju pri kosanju državnega proračuna pobiralo vse manjše drobtinice. Potem ko je država še leta 2009 za znanost namenila več kot 245 milijonov evrov, je ta delež do leta 2015 zdrsnil pod 160 milijonov evrov in se v zadnjih letih znova počasi dviguje, a je še vedno daleč od idealnega, opozarja letošnji prejemnik Zoisove nagrade za življenjsko delo prof. dr. Stane Pejovnik:

"V tem hipu je financiranje znanosti in visokega šolstva popolnoma neprimerno. Ljudje, ki delajo na tem področju, so sposobni preživeti sebe na vrsto načinov. Tisto, česar se ne da narediti brez ustrezne infrastrukture, raziskovalno opreme, pomoči države, pa je čisto raziskovanje. S takimi vložki Slovenija na dolge proge ne more ohraniti kakovostne znanosti. Prihodnje leto je treba sredstva močno povečati."

Po začetnem proračunu za leto 2020 naj bi se proračunsko financiranje raziskovalno-razvojne dejavnosti države v letošnjem letu povečalo na 250 milijonov evrov, torej na raven, primerljivo tisti pred desetletji, če seveda ne upoštevamo inflacije, a je predlog rebalansa to vrednost znižal za več kot 20 milijonov evrov. Ob tem se med raziskovalci krepi dvom, ali vlada še podpira pripravljen predlog novega zakona o raziskovalni dejavnosti, ki je v medresorskem usklajevanju in naj bi zagotovil stabilno financiranje znanosti iz javnih sredstev.

"Pri znanosti ni tako kot v nakupovalnem središču. Premalo denarja za znanost ne pomeni, da je malo manj narejeno, in potem malo več denarja za znanost, da je malo več narejeno. Znanost s premalo denarja ne funkcionira znanstveno, ker nima možnosti za svobodo, za čas, ko se porajajo dobre odeje, ko si lahko raziskovalci vzamejo čas za novo. Nizko financirana znanost se bojuje za denar, zaradi bojevanja ni sposobna širine. Vsi raziskovalci poudarjamo, da je povečanje financiranja znanosti res pomembno, znanost bo le tako lahko začela živeti po načelih znanosti in ne po načelih medsebojnega boja in steklih psov, ki se borijo za plen." – izr. prof. dr. Kozma Ahačič, Zoisova nagrada za vrhunske dosežke

Sogovorniki so kot ključne prednostne teme v odnosu države do znanosti poudarili zagotovitev sodobne raziskovalne opreme, odnos do mladih, kjer se izgubljajo cele generacije izobražencev, ter to, da se bomo morali v državi vendarle opredeliti, katera bodo naša prednostna področja, naši paradni konji. Prof. dr. Barbara Malič, ki je prejela Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke na področju raziskav elektrokaloričnih keramičnih materialov:

"Če si znanost želimo, se moramo odločiti, kaj si zares želimo. Potrebujemo financiranje opreme, ljudi, bistveno bolj bi morali misliti na mlade, ki odhajajo v tujino. Izgubljene generacije, politika bi morala najti odgovor."

Pri vsem skupaj ne gre le za Slovenijo, je ob tem opozoril prof. dr. Gregor Anderluh, ki je prejel Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke na področju biokemije in molekularne biologije in zdaj vodi Kemijski inštitut. Kritičen je bil namreč tudi do julijskega dogovora o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji, po katerem sredstva za zdravstvo, raziskave in digitalizacijo v naslednjem sedemletnem obdobju še zdaleč niso tako ambiciozna, kot bi si želeli. Napovedana sredstva naj namreč ne bi podpirala načrtov in napovedi o zeleni in digitalni transformaciji in prvič po dolgem času stagnirajo.

"Mi lahko vzpostavimo okolje takšno, da bo privlačno za razvoj mladih intelektualcev v Sloveniji, za prihodnje generacije znanstvenikov ali strokovnjakov, ki bodo prehajali tudi v industrijo. A to lahko zagotovimo le s sredstvi, v katera se mora načrtno vlagati."

Domača znanost se bo morala v prihodnje bolj posvečati promociji znanstvenih rezultatov in vlagati več v to. Znanstveniki morajo spoznati, da lahko le ustrezno usposobljena stroka z dovolj veliko avtoriteto odgovarja in pometa z vse več dezinformacijami, ki se razraščajo med ljudmi, tudi zaradi svetovnega spleta. A za odgovor si ne sme več vzeti dni ali tednov, odgovor mora priti v nekaj minutah po takšni dezinformaciji, so še poudarili sogovorniki.

S Zoisovimi nagrajenci se je pogovarjala Nina Slaček v oddaji Studio ob 17.00. Celotno oddajo najdete tukaj: Brez ugodnih pogojev za znanstveno delo ni mogoče ohranjati blaginje v sodobni družbi. Za oddajo Vroči mikrofon je pogovor z nagrajenci povzela Maja Ratej.