Mediji

Politiki pogosto ključen vir zavajajočih informacij

Raziskavo o lažnih novicah in novinarstvu med pandemijo predstavlja dr. Julie Posetti z Mednarodnega centra za novinarje

download_Detajli-Details_DET20201106_GIL2514
foto: Žiga Živulović jr./Bobo

Mednarodni center za novinarje ves čas pandemije po svetu spremlja, kako covid-19 spreminja novinarstvo, kje ljudje iščejo novice, kje se pojavlja največ lažnih in zavajajočih novic.

Dr. Julie Posetti je bila dolgoletna novinarka, zdaj pa je raziskovalka osredotočena na motnje, ki se pojavljajo v novinarski profesiji, ter se posveča neodvisnemu kritičnemu novinarstvu po svetu.

Na centru že od marca podrobno spremljajo, kako pandemija koronavirusne bolezni spreminja novinarstvo. V raziskavi, ki poteka še do konca decembra, so pridobili več kot 2000 odzivov novinarjev v sedmih jezikih. Za zdaj so predstavili rezultate raziskave, ki sloni na novinarjih, ki delujejo v angleško govorečem prostoru. Dr. Posseti opozarja, da ne smemo rezultatov posploševati, a vseeno lahko opazimo neke znake. “Izkazalo se je, da je ne glede na nevarnost virusa kar 70 odstotkov sodelujočih opozorilo na psihološke in čustvene motnje kot najtežje vidike pri opravljanju njihovega dela. Dvainosemdeset odstotkov jih je povedalo, da so občutili vsaj eno negativno čustveno ali psihološko posledico zaradi koronavirusne krize.”

Zelo alarmantno se jim zdi, da je približno tretjina sodelujočih opozorila na to, da jim njihova medijska organizacija ni priskrbela nobene zaščitne opreme pri spopadanju z virusom na terenu. Opazili pa so še eno stvar, ki je tudi zelo povezana s psihološko stisko novinarjev.

“Dvajset odstotkov sodelujočih je povedalo, da so bili med prvim valom pandemije spletne grožnje, napadi, zaničevanja in sovražni govor veliko hujši kot sicer.”

Imamo dokaze, da so politiki in izvoljeni uradniki ključni vir zavajajočih informacij pri 46 odstotkih vprašanih. To je nedvomno del svetovnega trenda političnega demoniziranja novinarjev. Kar se pogosto dogaja v kontekstu širjenja zavajajočih informacij tudi o novinarjih.” Poleg tega so ugotovili, da je 66 odstotkov novinarjev zaznalo, da Facebook nastopa kot ključna platforma pri razširjanju zavajajočih informacij.

“Novinarji imamo težave s Facebookom, ker predstavlja pomembno orodje za komuniciranje z javnostjo, ampak tudi kot platformo, na kateri se širijo zavajajoče informacije.”

Poudarjajo, da je problematičen tudi Twitter, ampak Facebook je bil najspornejši. So pa novinarji opozorili, da so imeli tudi s Facebookom kot podjetjem največ težav, ko so želeli z njim komunicirati, ko so opazili in opozorili na napake in lažne informacije. Največkrat se je zgodilo, da se podjetje sploh ni odzvalo.

Svetovna zdravstvena organizacija je opozorila na resnično grožnjo tako imenovane infodemije, pojava, ko nas na temo epidemije dobesedno zasipavajo kakršne koli informacije z vseh strani. Mediji, družabna omrežja, ulica.

Dr. Julie Posetti je sodelovala pri raziskavi Unseca, pri tem so objavili dve poročili o tem, kako so se vlade odzivale glede zavajajočih informacij. Tako so prišli do pojma disinfodemija. Osredotočili so se na lažne in zavajajoče informacije.

“Zavajajoče informacije lahko ljudi vodijo v napačne odločitve pri ravnanju med epidemijo, kar lahko neposredno vpliva na njihovo zdravje.”

Vse to lahko privede tudi do omejevanja novinarske svobode. Kar polovica novinarjev je namreč dejala, da so njihovi viri bili prestrašeni govoriti z njimi, ker so se bali maščevanja. Politiki ves čas tudi javno obračunavajo z novinarji. Po svetu pa je do zdaj zaradi pandemije posledično ugasnilo že veliko medijev. Dr. Posetti pravi, da lahko to povežemo z gibanjem, nastrojenim proti novinarstvom.

A raziskava prinaša tudi nekaj dobrih novic, kar nam lahko da nekaj upanja.

“A to se ne nanaša samo na novinarje, ampak na vse nas, če želimo živeti v družbi, v kateri obstaja svobodna in zaupanja vredna informacija. Namreč 43 odstotkov vprašanih je odgovorilo, da jim je javnost sporočila, da se je njihovo zaupanje v njihov medij med pandemijo povečalo. Pridobili pa so tudi poslušalce, gledalce ali bralce, ki želijo z njimi sodelovati, jim svetujejo in z njimi komunicirajo na pozitiven in ohrabrujoč način.”

Kar 61 odstotkov novinarjev pa je sporočilo, da so med pandemijo začutili še večjo pripadnost novinarstvu. To je nekaj, za kar si je treba prizadevati, še poudarja dr. Julie Posetti z Mednarodnega centra za novinarstvo.


V ponedeljek se začenja novinarski Festival Naprej/Forward, ki ga letos prek spleta organizira Društvo novinarjev Slovenije. Dotaknili se bodo tako rekoč vseh tem, omenjenih v tem prispevku, od zavajajočih informacij v povezavi z epidemijo do nevarnosti, ki prežijo na novinarje na terenu in tudi v uredništvih.