Nedeljski gost

Varovanje narave in zavarovanih območij je zrel dogovor družbe, ki ima svojo ceno

Martin Šolar, Gozdarski inženir, ki je bil direktor Triglavskega narodnega parka in je leta 2018 postal direktor Kobariškega muzeja

Martin Šolar
foto: Val 202

“Prva generacija po tistih vojakih, ki so se tam borili, ni imela zanimanja za ta muzej, ker je bilo vse skupaj še preveč boleče. Vnuki pa se vračajo. Oni so tisti, ki dajejo pomen Kobariškemu muzeju.”

Gozdarski inženir, ki je večino svoje kariere preživel v Triglavskem narodnem parku, 4 leta je bil tudi direktor parka, po prepričanju in delovanju predvsem naravovarstvenik, planinec, podpredsednik Planinske zveze, postane na začetku leta 2018 direktor Kobariškega muzeja, enega najbolj obiskanih muzejev pri nas. Na prvi pogled velik odmik od vsega kar je počel doslej, ampak v bistvu sploh ne – spet gre za varovanje in spet gre za dediščino.
O prihodnosti Kobariškega muzeja, ki se v bistvu živi sam in je bil letos zaradi korona krize prvič v 30 letni zgodovini 50 dni v kosu zaprt, pa o njegovi sestrski fundaciji Pot miru, je tekla beseda. Seveda ni šlo brez Triglavskega narodnega parka, vizija po kateri se edini slovenski narodni park še vedno ravna, je prav delo Martina Šolarja. S tem je povezana tudi njegova teza, da je varovanje narave in zavarovanih območij zrel dogovor družbe, ki ima svojo ceno.

“Varstvo narave in zavarovanih območij ima razvojni potencial. Razvoj niso le avtoceste in predori. Razvoj je tudi trajnostno doživljanje. Osnovni namen parka je varovanje in obiskovanje. Ne govorimo o konzerviranju.”