Mednarodno prepoznavna virologinja prof. Tatjana Avšič Županc pravi, da si tako obsežne pandemije ni mogel nihče predstavljati, in poudarja, da bo človek, če bo skušal tekmovati z virusi, potegnil kratko.

Decembra bo 40 let, odkar je prof. Tatjana Avšič Županc začela delati na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo v Ljubljani in se od tedaj povzpela na mesto najpomembnejše slovenske virologinje. Podpisuje se pod odkritje edinega doslej registriranega slovenskega virusa, pa tudi pod mednarodno odmevno objavo o povezavi med virusom zika in mikrocefalijo pri novorojenčkih. Ta hip pa lahko njeno ime vidite na izvidih brisov na novi koronavirus, ki jih analizirajo na inštitutu, saj tam vodi najbolj obremenjeni laboratorij v državi.

"Ne ukvarjam se s tem, da ljudje nečesa ne verjamejo. Vsak ima pravico razmišljati, verovati, verjeti ali ne verjeti v kar koli že. Menim, da je prepričevati prepričanega o nečem izguba časa in energije. Prepuščam ljudem, da živijo po svoje. Slej kot prej vsak spozna resnico."

 

Delovniki zaposlenih na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo so vsak dan bolj naporni in dlje trajajoči. Če niso "dežurni na sarsu", delajo po 12 ali 13 ur, ob sobotnih ali nedeljskih dežurstvih delajo po 17 ur, a prof. Tatjana Avšič Županc pravi, da adrenalin in entuziazem vztrajata, njihova nova realnost pa traja že deset mesecev. Način dela se je od februarja močno spremenil, saj je količina dela znatno večja kot spomladi. Dnevna količina vzorcev, ki jih prejmejo v analizo, je zdaj več kot 100-krat večja.

Raziskovalci opažajo, da se virus sčasoma spreminja, saj so virusi podvrženi stalnim mutacijam.

 

Maja Ratej