Prostor

Kako načrtujemo in bivamo vpliva na to, kako varno in zdravo živimo

O pomenu ohranjanja naravnih habitatov, ki se srečujejo z delovanjem mest, in o funkcijah, ki jih mesto potrebuje za zdravo življenje, razmišlja krajinska arhitektka Maja Simoneti

zelena-lj-galerija-4-900x600
foto: visitljubljana.com

Peti del serije Prostor tokrat v ospredje postavlja biotsko pestrost mest, ki so ji osrednji poudarek namenili tudi na Mednarodni konferenci Načrtovanje zdravih mest, ki ta teden poteka na spletu. Ker ljudje vse bolj rušimo naravno ravnovesje, so številni krajevni habitati že izginili, ogroženih vrst pa je čedalje več. To v naboru svojih študij raziskav tako v Sloveniji kot v evropskih projektih ugotavlja Maja Simoneti, pooblaščena krajinska in prostorska načrtovalka.

"Narava prinaša številne koristi ljudem, vseh pa se ne da nadomestiti. Če govorimo, da zelene površine in drevesa v mestih ustvarjajo mikroklimo, z nekimi tehničnimi ukrepi ne moremo poustvariti naravne prvine. Prav tako s tehničnimi ukrepi težko upravljamo talno ali meteorno vodo, kot jo lahko ob pomoči zelenih prvin in prodnih tal. To se navezuje tudi na ugotovitve raziskovalcev s področja biologije in ekologije, ki poudarjajo, da se ti naravni habitati tudi v urbanem okolju, v bližnjem stiku s človekom, morajo varovati."

Med drugim smo izvedeli tudi, zakaj so se v Mariboru odločili za posaditev gozda sredi urbanega dela mesta po metodi japonskega botanika Akire Miyawakija.