Jezikanje

V slovenskih pravljicah je medved kralj živali

V kakšnih vlogah nastopajo živali v otroški in mladinski literaturi? Zakaj je zajček strahopeten, pes zvest in lisica zvita? Kdaj živali govorijo z ljudmi, kdaj zgolj med sabo?

girl-5728929_1920
foto: PixaBay

Dr. Dragica Haramija je raziskovala vlogo živali v mladinski književnosti. Tudi v vsakdanjem pogovoru pogosto omenjamo živali, na primer pri opredeljevanju vedenja in lastnosti ljudi: svinjsko se vesti ali biti zvit kot lisica. Pogosta je tudi uporaba živalskih kletvic: konj, prasec, koza, ovca. V literaturi pa ločimo več tipov književnosti, ta je lahko realistična ali fantastična. Če so živali antropomorfne, pomeni, da so počlovečene.

"Počlovečene živali imajo poklice podobne človeku. Je žival na primer prodajalka, pek ali učiteljica. Živijo tudi v domovih, ki so podobni človeškim domovom in funkcionirajo kot ljudje. Recimo vzorčni primer bi bil zagotovo Maček Muri Kajetana Koviča z ilustracijami Jelke Reichman, ki je nekako že klasika slovenske otroške književnosti."

Basni ne sodijo tipično v otroško oziroma mladinsko književnost, saj so zahtevne. Gre za zgodbo, ki jo je treba razumeti v prenesenem pomenu. Na podlagi dolgoletnih izkušenj iz realnega sveta odslikava svet ljudi, njena celota pa je metaforična.

"Osel je običajno trmast, pes zvest in mačka zelo samosvoja. Medved predstavlja v slovenskem prostoru, ker je to največja zver, pravzaprav kralja živali. On je tisti, ki živali miri, se ne vmešava preveč v dogajanje, poskuša ga nekako pomirjati, on je tisti, h kateremu se živali zatečejo, ko želijo neko relevantno mnenje. Poglavar, seveda."