Potem ko smo v prvem delu miniserije 'Cepiva in mi' cepljenje spoznavali iz zgodovinske perspektive, se bomo v drugem delu spustili na raven molekularne biologije. Cepiva so v zadnjih desetletjih tako izpopolnili, da vse bolje posnemajo delovanje imunskega sistema. O tem pričajo nove vrste cepiv, do katerih se lahko dokopljemo bliskovito; včasih so za to potrebovali desetletja. Kako delujejo cepiva, iz časa so in kako jih dandanes lahko razvijejo tako hitro? Odgovore bomo iskali v novi Frekvenci X.
Kako delujejo cepiva, iz časa so in kako jih dandanes lahko razvijejo tako hitro?
Potem ko smo v prvem delu miniserije Cepiva in mi cepljenje spoznavali iz zgodovinske perspektive, se bomo v drugem delu spustili na raven molekularne biologije. Cepiva so v zadnjih desetletjih tako izpopolnili, da vse bolje posnemajo delovanje imunskega sistema. O tem pričajo nove vrste cepiv, do katerih se lahko dokopljemo bliskovito; včasih so za to potrebovali desetletja. Kako delujejo cepiva, iz časa so in kako jih dandanes lahko razvijejo tako hitro? Odgovore bomo iskali v novi Frekvenci X.
Sogovorniki:
- virologinja mag. Katarina Prosenc Trilar, Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano
- imunolog in predstojnik Katedre za mikrobiologijo in imunologijo na ljubljanski Medicinski fakulteti dr. Alojz Ihan;
- predstojnik Katedre za farmacevtsko biologijo na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani dr. Tomaž Bratkovič;
- predavatelj vakinologije na newyorški šoli medicine Icahn Mount Sinai dr. Florian Krammer;
- vodja odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani dr. Roman Jerala.
Miniserijo Cepiva in mi pripravljata Maja Ratej in zunanja strokovna sodelavka Frekvence X dr. Zarja Muršič.
Vabljeni tudi k poslušanju prve epizode in tretje epizode, v katerih smo govorili o zgodovini cepljenja in pomenu za javno zdravje skozi stoletja ter o napredku v tekmo do cepiva proti covidu-19.
