Aktualno

Sporni sosežig odpadkov v Šoštanju

Zamisel, da bi v TEŠ poleg premoga kurili še odpadke, vznemirja Šaleško dolino, kjer so se prebivalci ustanovili več gibanj, s katerimi skušajo preprečiti vzpostavitev sosežiga v bloku 6 zadnje slovenske termoelektrarne

download_Industrija-Industry_IND000898
foto: Bor Slana/BOBO

Šaleške doline ne vznemirja samo zadnja zaustavitev šestega bloka. Še bolj je na tapeti zamisel, da bi v Termoelektrarni Šoštanj poleg premoga kurili še odpadke, zato so prebivalci ustanovili več gibanj, s katerimi skušajo preprečiti vzpostavitev sosežiga v bloku 6 zadnje slovenske termoelektrarne. Raziskuje naša dopisnica Metka Pirc.

Slovenija se sooča z vse večjimi količinami odpadkov, s katerimi se bo mogla spopasti sama. Tiste kupe smeti, ki jih ni smiselno reciklirati, ker se za njihovo predelavo porabi preveč energije, bi kurili v Termoelekrarni Šoštanj, poskusni sosežig načrtujejo že konec prihodnjega leta.

Nenevarne odpadke bi v obliki tako imenovanega SRF goriva dodajali k premogu. Gre za okoli 160 tisoč ton odpadkov letno, kar bi predstavljajo okoli šest odstotkov kuriva, preostali delež bi bil še vedno lignit. Vsi razlogi govorijo v prid sosežigu, menijo v šoštanjski termoelekrarni, kjer proizvedejo tretjino vse slovenske električne energije.

Kljub množici nasprotovanj, direktor TEŠ Mitja Tašler miri: "Tukaj je treba gledati malo širše, ta projekt je le prvi korak k zmanjševanju ogljičnega odtisa družbe in prestrukturiranja, ki nas čaka v bližnji prihodnosti. Glede na to, da je TEŠ6 ena okoljsko najsodobnejših termoelekrarn v Evropi, in s tega vidika ima nameščene izredno napredne filtre in naprave, ki so ustrezni tudi za sosežig, je bila to ena taka logična posledica, da smo se odločili v tej smeri."

Naročili so izdelavo študije, Presoje vplivov na okolje, v kateri izdelovalci iz podjetij Eurofins Erico in Instituta Milan Vidmar ugotovljajo, da naj bi bil vpliv sosežiga na okolje zanemarljiv. Še več, navajajo tudi zmanjševanje emisij toplogrednih plinov, količina ogljikovega dioksida naj bi se po njihovih projekcijah zmanjšala za nekaj manj kot 160 tisoč ton letno. Mimogrede, to za TEŠ pomeni tudi bistveno manj stroškov s plačevanjem co2 kuponov, s katerimi skuša Evropa ublažiti porast toplogrednih plinov in zmanjšati uporabo fosilnih goriv.

Nasprotniki sosežiga pa so že po pregledu več kot 600 strani dolgega dokumenta začeli opozarjati na vrsto težav, ki jih za prebivalce prinaša sosežig. Na Mestni občini Velenje pod vodstvom nekdanje ministrice Andreje Katič deluje delovna skupina, v kateri deluje več kot 20 strokovnjakov z različnih področij. V skupini med drugim sodelujejo člani Šaleškega eko gibanja, skupine, ki je začela delovati ravno zaradi nasprotovanja sosežigu, prvi pa so se združili prebivalci v civilni pobudi Šoštanj. Prav vsi omenjeni nasprotniki opozarjajo, da je preveč vprašanj o vplivu sosežiga na zdravje ljudi, zaplete pa se še pri določitvi vplivnega območja, na katerem so preverjali morebitne vplive.

Andreja Katič, vodja delovne skupine: "Vse izhaja iz vplivnega območja znotraj poslovnega prostora TEŠ. Imamo v bližini staro trško jedro v Šoštanju, kar nekaj vrst živih bitij, rastlin, ki so na rdečem seznamu ogroženih vrst v Sloveniji, v neposredni bližini imamo tudi naturo 2000… mislimo, da je potrebno pogledati širše vplivno območje, pri tem pa upoštevati najnovejša zanstvena dognanja, predvsem kar se tiče zdravstvene stroke, kakšen je vpliv na zdravje ljudi, predvsem tistih, ki so v preteklosti že bili izpostavljeni onesnaženju, kar tukaj v Šaleški dolini smo bili, vemo, da se težke kovine nabirajo v organizmih, da to ne izgine kar tako in to potem upoštevati v poročilu. To je res na hitro, kar nas najbolj moti."

Presoja vplivov na okolje je od junija na republiški Agenciji za okolje in prostor, kjer pravijo, da je vloga trenutno v mirovanju. Ko bo formalno popolna, sledi vsebinski pregled dokumentacije, pridobivanje mnenj ministrstev, javna razgrnitev. Nasprotniki sosežiga si prizadevajo, da bi jih vključili kot stranke v postopku, TEŠ se namreč ni odločil za pridobivanje gradbenega dovoljenja, v katerem bi denimo civilna družba lahko bolj angažirano sodelovala, ampak zgolj okoljevarstvenega, saj mu nova gradbena zakonodaja to omogoča.

Pojavljajo se tudi vprašanja odlaganja pepela, v katerem bodo zdaj tudi ostanki odpadkov, s katerimi utrjujejo nasip med obema jezeroma, nasprotniki svarijo pred izluževanjem snovi v vodo, česar presoja vplivov na okolje ni preučila. V TEŠ že pripravljajo odgovore na vrsto pomislekov, ki so ji zapisali člani prej omenjene delovne skupine na Mestni občini Velenje. Na Občini Šoštanj se za referendum kljub pobudi civilne iniciative niso odločili, so pa že izbrali revizorja, to je Inštitut za okolje in prostor, kjer bodo pregledali presojo vplivov na okolje. Želijo, da bi revizijo občinski svet obravnaval še letos.

Nenazadnje pa se prebivalci Šaleške doline opirajo tudi na dejstvo, da so težave svojih odpadkov za naslednjih 50 let že rešili. Njihove odpadke namreč kurijo v sežigalnici v Celju, kjer iz odpadkov in blata proizvajajo toplotno in električno energijo, naprava velja za prvo tovrstno v Sloveniji. Kljub temu da izpusti iz celjske toplarne glede na pridobljena dovoljenja naj ne bi bili sporni, pa Celje spada med območja, kjer so mejne vrednosti koncentracij PM10 delcev preseženi, še posebej pozimi, ko se ostalim virom pridružijo kurišča za ogrevanje, mesto pa leži v kotlini, podobno kot Velenje in Šoštanj. Kljub nenehnemu nadzoru, so vprašanja onesnaženja v zimskem času stalnica. Glede odpadkov pa se vnovič pokaže, da bi te morali reševati že na izvoru, torej še preden nastanejo. Že zdaj pa je jasno, da bo treba za TEŠ najti nov energent, saj Evropa od nas zahteva opuščanje premoga in bo za prestrukturiranje regije po zaprtju premogovnika tudi zagotovila denar.