Koronavirus

Tudi na Norveškem velja model švicarskega sira

O epidemiji s skandinavskega zornega kota se pogovarjamo z raziskovalko na Medicinski fakulteti Univerze v Oslu dr. Evo Turk

seagull-5538643_960_720
foto: Pixabay

Je tehnologija v boju z epidemijo del problema ali del rešitve? Kako preprečiti brezbrižno ravnanje, ki ga povzroča naveličanost zaradi omejitvenih ukrepov? Kako so ukrepi zarezali v kakovost življenja?

O svežih vprašanjih, povezanih z epidemijo, smo se pogovarjali z dr. Evo Turk, Mariborčanko, ki je večino svojega odraslega življenja preživela v tujini, zadnjih osem let pa dela v Oslu, kjer se ukvarja predvsem z raziskovanjem zdravstvenih sistemov. Je raziskovalka na Medicinski fakulteti Univerze v Oslu in izredna profesorica v Znanstvenem centru za tehnologije in zdravje na Univerzi jugovzhodne Norveške. Vezi s Slovenijo ohranja s predavanji na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru in kot članica svetovalnega organa Healthday.si.

foto: Osebni arhiv

Na vprašanji, kaj je dobra strategija pri premagovanju utrujenosti pri zajezitvi širjenja koronavirusa in kaj ljudi na Norveškem motivira, da spoštujejo ukrepe, odgovarja, da prave strategije za zdaj še nimajo, poudarja pa: "Transparentnost komunikacije različnih vlad. Pomembno je, da ljudje razumemo ukrepe. Ne da ne vemo, ali bodo naši otroci v ponedeljek sploh šli v šolo. Postavljanje datumov, kdaj bodo ukrepi znani, pomeni tudi za nas lažje načrtovanje življenja."

"Pomembno je, kako komuniciramo. Ne smemo govoriti o tem, da na primer ne bomo smeli praznovati, ampak moramo govoriti o drugih možnostih praznovanja, ki ne bodo dodatno širile virusa."

Naša sogovornica je med drugim prepričana, da so aplikacije v boju z virusom del rešitve in da so izredno pomembne pri sledenju okužbam. Pravi, da je ta skepticizem glede aplikacij odraz zaupanja družbe v politiko, izkaz mentalitete različnih narodov. V azijskih državah so tako na primer zelo hitro začeli uporabljati aplikacije, pa ne samo tistih na telefonu, ampak so pregledovali zdravstvene kartone, transakcije s kreditnimi karticami, GPS-sledilce in podobno.

"Kolegica iz Azije se ob našem strahu pred uporabo aplikacije za zajezitev virusa v zvezi s kratenjem svobode sprašuje, kdo ima več svobode: oni, ki se lahko prosto gibljejo in dajejo podatke, ali mi, ki jih ne delimo in smo pri gibanju omejeni na svoj dom."

Za konec še dodaja, da misli, da ni rešitev, da ne naredimo ničesar ali pa da zapremo vse: "Rešitev je tako imenovani model švicarske sira. To pomeni, da obstaja veliko pomembnih ukrepov, ki jih lahko mi kot posamezniki naredimo, in tako istočasno z vidika sistema prihaja do zmanjšanja tveganja okužb. Nič ni stoodstotno učinkovito, ampak so ti ukrepi skupaj učinkoviti. Zato je pomembno, da prevzamemo individualno odgovornost, sistem nam pa mora zato dajati jasna navodila."